Belka ali snežni jereb
Kura, ki jo v snegu le stežka opaziš
Belka ali snežni jereb (Lagopus muta)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Samec in samica se v barvi ne razlikujeta veliko. V zimskem času ima samec temno progo, ki poteka od kljuna preko obeh očes. Samica take proge nima. Poleti je snežni jereb sivorjave grahaste barve, peruti in spodnja stran trebuha pa so skozi vse leto beli. Nad očmi ima rdečo kožno gubo – rožo. Kljun in kremplji so črne barve.
Čeprav belko uvrščamo med ptice, ne leti veliko. Preletava le krajše razdalje. Živi nad gozdno mejo na skalnih pobočjih, na visokogorskih travnikih in v pasu ruševja v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Belka sodi med zavarovane živalske vrste.
Koconoga kura se večinoma hrani s plodovi, semeni, poganjki in listi. Poleti na njen jedilnik zaide tudi hrana živalskega izvora, predvsem žuželke in manjše živali.
Snežni jereb se pari aprila in maja, gnezdi pa sredi junija. Samica v plitvo jamico znese od 6 do 15 jajc, ki jih vali približno 24 dni. V tem času samec ostane v bližini, opozarja na nevarnost in z vpadljivo belino odžene plenilce stran od gnezda.
ALI VEŠ?
-
S puhom poraslega ptičjega mladiča imenujemo tudi kebček.
-
Belka pod snegom skoplje rove, kjer se skrije pred zimskim mrazom. To zanimivo koconogo kuro zaradi zimskih aktivnostih ljudje velikokrat vznemirimo, predvsem v okolici Velega polja in Hribaric ter na Mangartskem sedlu.
Cilji učnega načrta
Belka ali snežni jereb
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- Učenec spozna nekatere živali in rastline,
- spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...),
- ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.
3. razred:
SPO:
- učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR
- učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
- učenci spoznajo na širših skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
