Navadni regrat
Zelen, rumen, bel....takšen je regrat!
Regrat ni težko prepoznati, saj ga je v Sloveniji res veliko. Raste po vsej Evropi, najdemo ga tudi v nekaterih delih Azije.
Spomladi iz zarasle korenine regat požene podolgovate in močno nazobčane liste, ki tvorijo rozeto. Sredi nje požene eno, lahko tudi več, pokončnih votlih stebel, na katerem zacveti rumen cvetni košek z rumenimi jezičastimi cvetovi. Stebla s cvetovi so visoka od 5 pa vse do 30 centimetrov!
Regrat cveti od marca do maja, posamično se regratovi cvetovi pojavljajo tudi do pozne jeseni.
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Veter ta lahka semena z lahkoto prenaša, zato je regrat tako zelo razširjen.
Regrat se uporablja v kulinariki in zdravilstvu. Več TUKAJ.
ALI VEŠ?
-
V vsej rastlini je bel mlečni sok. Mnogi mislijo, da je strupen, a je pravzaprav zelo zdravilen.
-
Navadni regrat ponekod imenujejo tudi mlečec.
-
Navadni regrat vsebuje več vitamina A kot korenje.
Cilji učnega načrta
Navadni regrat
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
SPO:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,
5. razred
NIT:
- učenci znajo razložiti pomen vetra pri opraševanju rastlin in razširjanju semen (plodov)
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)
7. razred
NAR:
- učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
SABENCIA Guillermo César Ruiz/ Wikimedia commons; Jonathan Billinger/ Wikimedia commons