Čemaž ali divji česen

Rastlina je trajnica, ki nikoli ne raste sama. Razširjen je po vsej Evropi, najdemo ga Severni Ameriki in Severni Aziji. Poznala so ga stara ljudstva, kot so Kelti, Germani in Rimljani.

Od marca do junija čemaž v pravcatih zelenih preprogah najdemo povsod po Slovenji. Kljub temu je v zahodni in severozahodni Sloveniji najbolj redek v ožjem območju Julijskih Alp, kjer poznamo le osamljena nahajališča v dolini Radovne, pod Mežakljo, v Ukancu v Bohinju, v Trenti, ob Koritnici med Klužami in Bovcem. Pogost je v Posočju med Žago in Gorico.

Raste v vlažnih in večinoma listnatih gozdovih, na obronkih gozdov, pogosto tudi ob potočkih in izvirih. 

Iz podolgovate čebulice z belo prozorno kožico spomladi poženeta dva dolgopecljata lista. Med njima zraste golo, pokončno in robato cvetno stebelce.

V času cvetenja od aprila do maja na pokončnem steblu opazimo snežno belo socvetje z zvezdastimi cvetovi. Čemaž zraste tudi do 40 centimetrov v višino.

Razmnožuje se s čebulicami in s semenom, ki ga navadno raznašajo mravlje.

Čemaž se uporablja v ljudski medicini in kulinariki. Uporabljamo, nabiramo in uživamo vse dele rastline.

Več o uporabi čemaža najdeš tudi TUKAJ.

ALI VEŠ?

1. Čemaž ima vrsto drugih imen. Poleg imen divji česen in gozdni česen mu pravijo tudi medvedji luk (ker ga po zimskem dremanju radi jedo medvedi), čremoš, kačji lek, štrkavec …

2. Čemaž je zelo podoben dvema zelo strupenima rastlinama – šmarnici in podlesku. Previdnost pri nabiranju zato ni odveč!