Iskanje
Najvišje gore v slovenskih Julijskih Alpah

Najvišje gore v slovenskih Julijskih Alpah

Ali veš katere gore so najvišje in kakšna je njihova nadmorska višina?

Krn

2244 m.n.v.
 

Krn je z višino 2244 m najvišji vrh Krnskega pogorja.

Na vrhu je razgledna točka. Odpre se lep razgled, ki seže od Jadranskega morja prek Matajurja in Breginjskega oziroma Kobariškega Stola do Kanina. Na severno in vzhodno stran vidimo najvišje vrhove Julijskih Alp. Ob lepem vremenu lahko razgled seže še bistveno dlje.

Špik

2472 m.n.v.
 

Špik je veličastna gora z mogočno severno steno, ki je zaradi svoje oblike ena najbolj občudovanih gora v Julijskih Alpah.

Nahaja se v osrčju Martuljške skupine gora. Z vrha se odpre lep razgled na Karavanke, Zgornje Savsko dolino, Martuljško skupino ter ostale najvišje vrhove Julijskih Alp. Ime je gora dobila po svoji špičasti obliki.

Prisojnik

2547 m.n.v.
 

Prisojnik, tudi Prisank, je 2547 m visoka gora, ki se nahaja nad dolinami Mlinarice, Krnice in Suhe Pišnice.

Gora je razbita v številne grebene in vršiče, ki oklepajo globoke grape in krnice. V zahodnem delu gore je Prednje (veliko) okno, na zahodnem je Zadnje (malo) okno. Oba veljata za naravni znamenitosti. V Prisanku je znana Ajdovska deklica, ki je lepo vidna z vršiške ceste. Z vrha se nam sicer odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp.

Kanjavec

2569 m.n.v.
 

Kanjavec je 2569 m visoka gora, ki se nahaja med Doličem in Hribaricami. Z vrha se nam odpre lep razgled na Triglav ter ostale gore nad dolinama Trente in Bohinja.

Razor

2601 m.n.v.

 

Vrh se nahaja nad alpsko dolino Mlinarico. Na samem vrhu ni veliko prostora, je pa z vrha lep razgled. Lepo so vidni vsi vrhovi nad Kriškimi podi. Ne manjkata niti Triglav in Jalovec.

Jalovec

2645 m.n.v.
 

Jalovec ima višino 2645 m in je četrta najvišja gora naših Julijcev.

Z vrha so lepo vidne tri alpske doline: na severovzhodu Tamar s Planico, na zahodu Loška Koritnica in na jugovzhodu Zadnja Trenta. Odpre se lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp.

Mangart

2679 m.n.v
 

Mangart, tudi Mangrt, je tretja najvišja gora v slovenskih Julijskih Alpah, ki je v poletnem času zelo oblegana.

Dostop na vrh namreč precej skrajša cesta, ki je speljana več kot 2000 m visoko. Na vrhu je križ in pod njim vpisna skrinjica. Vrh je prostoren in nam omogoča lep razgled na vse strani. Najlepše se vidi sosednji, le nekaj metrov nižji Jalovec. Tudi italijanske Julijske Alpe so zelo lepo vidne.

Škrlatica

2738 m.n.v.
 

Škrlatica je najvišji vrh velikega gorskega masiva med Vrati in Veliko Pišnico ter z 2738 metri drugi najvišji vrh Vzhodnih Julijcev.

Škrlatica se imenuje zaradi škrlatno obarvane severozahodne stene ob sončnem zahodu. Na vrhu stoji križ, po katerem lahko s sosednjih gora hitro prepoznamo vrh. Z vrha je zelo lep pogled na vse vrhove nad dolino Vrata, še posebej na Triglav in sosednjo Dolkovo špico.

Triglav

2864 m.n.v.
 

Z višino 2864 m je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah.

Prvič so na vrh Triglava 25. avgusta 1778 stopili štirje Bohinjci: Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Na vrhu stoji znameniti Aljažev stolp, ki ga je dal leta 1895 zgraditi dovški župan Jakob Aljaž. Aljažev stolp je zaščiten kot kulturni spomenik. Z vrha Triglava se odpre lep razgled, ki ob lepem vremenu seže vse od Jadranskega morja, Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.

Cilji učnega načrta

Najvišje gore v slovenskih Julijskih Alpah

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

2. razred

DRU:

  • učenci osvajajo osnovne geografske pojme: hrib (hribovje), gora (gorovje), ravnina, dolina, reka, potok, morje, cesta, železnica, obdelovalne površine (polje, njiva, travnik, sadovnjak), gozd, puščava idr.
  • učenci vedo, da so pokrajine po svetu in pri nas različne

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

9. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«