Iskanje
Ledeničarstvo

Ledeničarstvo

Sekanje ledu

Pred iznajdbo hladilnikov so hitro pokvarljiva živila in pijačo hladili s pomočjo naravnega ledu. V mislih se nam hitro prikaže podoba Krištofa iz animirane risanke Ledeno kraljestvo, ki se je ukvarjal s sekanjem in prodajo ledu. Ledeničarstvo je bila dejavnost, s katero so v zaledju Trsta ukvarjali pred uporabo hladilnikov.

Na delu Matarskega podolja in Divaškem krasu (med Obrovom in Divačo) je veliko zapuščenih kalov – plitvejših kotanj s stoječo vodo. Iz njih so v preteklosti sekali led ter ga poleti izvažali in prodajali v Trst. Za hrambo ledu so uporabljali ledenice.

Večina ledenic je bila okrogle oblike, vkopana v zemljo in krita s streho. Narejene so bile v naravni vrtači ali v izkopani jami. Ledenice imajo stalno temperaturo, zato se je led v njih ohranil vse leto ali vsaj velik del leta.

 

Ledenice in bližnje kale so posameznim vaščanom pomagale graditi cele vasi. Zaslužek s to dejavnostjo je bil očitno dober, na kar kaže dejstvo, da so na primer  v Nasircu imeli kar 24 ledenic – po eno ledenico na domačijo.

Ledeničarstvo se je začelo pozimi, ko so iz kalov s sekirami sekali led. To so bili ogromni ledeni bloki, dolgi med pet in deset metrov ter široki okoli 30 centimetrov. Iz kalov so jih vlekli s posebnimi kavlji. Nato so jih naložili na vozove in prepeljali do ledenice. Tam so jih razkosali na manjše, pol metra dolge kose. Led so obložili s čistim in suhim bukovim listjem, da se kosi med sabo niso sprijeli.

Ledeničarstvo je bilo večinoma dopolnilna dejavnost in dodaten zaslužek kmetov.

 

Delo je bilo izredno težaško. Delavci, ki so spravljali led v ledenico, so si roke zaščitili z rokavicami iz ovčje kože, ki so jih premazali z lojem. Navadno so za plačilo dobili samo pijačo in hrano.

Shranjen led so v poletnih mesecih vozili v Trst in ga prodajali. Zaradi visokih poletnih temperatur so na pot šli ponoči ali zelo zgodaj zjutraj. Kose so naložili na voz in jih spet obložili z bukovim listjem in slamo. Nato so še celoten voz dobro zaščitili s hrastovim listjem in platnom. Tako se led ni prehitro topil. Ko so prispeli v Trst, so led preložili v posebne kleti oziroma prostore, ki so bili dobro izolirani in najhladnejši. Led so prodajali mesarjem, trgovcem, pivovarjem, ribičem in gostilničarjem, nekaj so ga prodali tudi na ladje.

Vir: Pixabay

ALI VEŠ?

  1. Ena od znanih ledenic je Kačiška ledenica, ki je bila svoje čase druga največja ledenica v Evropi. Ta podzemni objekt je prav poseben, saj so ga obzidali in prekrili s streho.
  2. Podoben proces shranjevanja ledu in snega v kraških globelih se uporablja še danes, in sicer na Rudnem polju na Pokljuki. S shranjenim ledom in snegom vsako leto pripravijo biatlonsko tekmovališče. To je še posebej praktično, kadar naravnega snega primanjkuje.

Cilji učnega načrta

Ledeničarstvo

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

1. razred:

SPO: 

  • učenci spoznajo da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
  • učenci spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz)

3. razred:

SPO:

  • učenci vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«