Iskanje
Zavarovana območja Slovenije

Zavarovana območja Slovenije

Narodni park, regijski parki, krajinski parki, naravni spomeniki ...

Slovenija je moja dežela. Lepa in zelena. Pa ne samo zaradi obilice zelene barve, ki ji jo dajejo gozdovi, ampak zaradi svoje izjemne biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Ker želimo ohraniti naš zeleni biser, smo tudi zakonsko zavarovali nekatera območja.

Narava in njeni naravni viri ter človek so neizbežno prepleteni. Skoraj ni kotička na Zemlji, kamor ne bi stopila človeška noga. Z razvojem je začel človek vedno bolj posegati v naravo, črpati njene naravne vire ter spreminjati njeno podobo. Pojavila se je potreba po ohranjanju naravne dediščine.

Nekatera območja in pojavi so tako izjemni, da smo jih tudi zakonsko zavarovali.

 

Zavarovana območja so strnjena naravna območja, ki imajo izjemno naravovarstveno vrednost. Narava in njeni procesi imajo prednost pred človeško rabo, poselitvijo ter gradnjo in infrastrukturo. Vse človeške aktivnosti, dejavnosti in posegi so skladni z naravnimi danostmi.

To niso območja, kjer bi bil vstop človeku prepovedan. Na teh območjih je treba zelo premisliti o vsakršni človeški dejavnosti – tudi turizmu.

Zavarovane je več kot 13 % površine Slovenije. Karto zavarovanih območij si oglej TUKAJ.

Zavarovana območja se razlikujejo glede na velikost.

Večja in širše zavarovana območja so naravni parki. V to skupino uvrščamo narodni park, regijske parke in krajinske parke.

Ožja zavarovana območja so strogi naravni rezervati, naravni rezervati in naravni spomeniki.

V Sloveniji imamo:

  • 1 narodni park: Triglavski narodni park
  • 3 regijske parke: Kozjanski park, Regijski park Škocjanske jame in Notranjski regijski park
  • 46 krajinskih parkov
  • 1 strogi naravni rezervat
  • 56 naravnih rezervatov
  • 1164 naravnih spomenikov

Zaradi skupnega interesa ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij je bila v Sloveniji leta 2011 ustanovljena Skupnost parkov.

Poleg zavarovanih območjih s strani države so lahko območja zavarovana z evropsko zakonodajo — na primer območja Natura 2000.

ALI VEŠ?

  1. Zavarovana območja znotraj države ustanovi vlada Republike Slovenije ali posamezna občina.
  2. Največji zavarovani park je Triglavski narodni park, ki obsega skoraj 84.000 hektarjev površine.  Ime je dobil po najvišji gori Triglavu.

Cilji učnega načrta

Zavarovana naravovarstvena območja Slovenije

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

ŠPO: 

  • učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine

5. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

ŠPO:

  • učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine

6. razred:

ŠPO:

  • učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine

NAR:

  • razvijanje stališč in odnosov:
  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju

GEO:

  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

NAR:

  • razvijanje stališč in odnosov:
  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine 

ŠPO:

  • teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine

8. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine 

ŠPO:

  • teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
  • Učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate

ŠPO:

  • teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Vir

ARSO. URL: https://www.arso.gov.si (citirano 1. 6. 2019).