Gams

Gams

Edini domorodni votlorog

Gams je sodoprsti kopitar oz. parkljar, ki je hkrati naš edini domorodni votlorog.
Za votloroge so značilni rogovi, ki rastejo vse življenje in ne odpadejo. Rogove imata tako samec kot samica gamsa.

Gams (Rupicapra rupicapra)

Velikost
  • do 135 cm v dolžino, do 80 cm v višino
Teža
  • do 50 kilogramov
Prehrana
  • trave, zelišča, lišaji, mahovi, poganjki dreves in ruševja...

Življenski prostor
  • skalne stene, ruševje, visokogorski travniki; pozimi se spusti na nižje nadmorske višine; Alpe, Apenini, Karpati, Tatre, Pireneji, Jura, Mala Azija in Kavkaz

   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • sesalci
Red
  • sodoprsti kopitarj
Družina
  • votlorogi
Rod
  • Rupicapra
Vrsta
  • gams

Gamsi so pravi telovadci, ki se z močnimi in čvrstimi nogami lahkotno gibajo po nam nedostopnih skalnih stenah. Tako samec kot samica imata rogove, ki rastejo vse življenje.

Parijo se novembra ali decembra, paritveno obdobje pa imenujemo prsk.
Samica zgodaj poleti, po nekje 22 tednih brejosti, maja ali junija skoti do tri mladiče. Mleko mladiči sesajo okoli tri mesece.

Samec in samica gamsa sta si navzven zelo podobna. Oba imata obrazne maske v obliki temne proge, ki poteka od oči do gobca.

 

Obrazne maske imenujemo vajeti.

Prav tako imata oba rogove ali roglje. Tanki rogovi so pokončni in se šele proti vrhu zaokrožijo. Rogovi so sicer pri samcih malo debelejši in bolj ukrivljeni.

Kožuh gamsa je poleti rjave barve, pozimi pa je temnejši in bolj sivkaste barve. Po hrbtu ima gams temnejšo progo, dlake na glavi so svetlejših barv.

 

Skozi poletje ti prežvekovalci naberejo zaloge tolšče, ki jim pomaga preživeti zimo.

Pri nas gamse najdemo v visokogorskih okoljih Alp, pa tudi nižje v sredogorju, hribovitem svetu in nekaterih skalnih soteskah. Gams poseljuje Alpe, Dinarsko gorstvo, Karpate, Kavkaz in Malo Azijo.

ALI VEŠ?

  1. Gamsi se ne znojijo, saj bi lahko pozimi ob večjih naporih zmrznili.
  2. Poznaš slovensko legendo o Zlatorogu? Govori o belem gamsu z zlatimi rogovi. V Bohinju je ob jezeru postavljen tudi njegov kip.

Cilji učnega načrta

Gams

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1.razred

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«