Cika
Edina slovenska avtohtona pasma goveda.
Pasma se je skozi stoletja prilagajala na tradicionalne pogoje reje in geografske razmere. V drugi polovici 19. stoletja je bila oplemenitena s pincgavsko pasmo – posledica tega je delna bela obarvanost.
Glava cike je navadno enobarvna, kratka in s širokim smrčkom. Oči so velike in temne. Poudarjen je svetel kontrast okoli oči, nad očesnimi vekami je nagubana koža. Rogovi so kratki, tanki in usmerjeni navzgor. Barva rogov je svetlo-rumena z rjavimi ali temnimi konicami.
Cika je navadno rumeno-rdeče do temno-rjave barve; največkrat je kostanjevo rjava. Bela hrbtna lisa je ozka in je v obliki pasu.
Cikasto govedo zraste do 125 cm – merjeno na izbočenem delu hrbta (viher). Doseže tudi 450 kilogramov. Zaradi prilagodljivosti, manjše velikosti in nizke teže je primerna za rejo na hribovskih in gorskih območjih, kjer so slabše možnosti za pašo in pridelavo osnovne krme.
Cilji učnega načrta
Cika
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenec spozna nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
5. razred:
NIT:
- učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev
9. razred:
GEO:
- učenci ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
