Iskanje
Bovška ovca

Bovška ovca

Avtohtona slovenska pasma ovce.

Bovška ovca izvira iz Zgornjesoške doline in je ime dobila po kraju Bovec, kjer je tudi največ redijo. Je slovenska avtohtona pasma.

Bovška ovca izvira od prvotne bele ovce, ki je bila nekdaj razširjena v alpskem svetu. Nastala naj bi s križanjem ovc za prirejo mleka in ovc za volno. Pasma vse do danes sledi svojemu osnovnemu rejskemu cilju: prilagodljivost težavnim in skromnim rejskim razmeram, sposobnost paše na hribovskih in gorskih pašnikih, miren temperament, dolgoživost in odpornost.

V dolini Trente ji pravijo tudi ''trentarka''.

Živali te pasme so bele, črne ali pisane barve. Imajo majhno glavo. Gobec je ozek in zašiljen. Nos je lahko bel, črn ali pikčast. Bovška ovca ima majhna in navzven štrleča ušesa. Noge so kratke in tanke, da ji omogočajo lahkotno gibanje po strmih gorskih pašnikih. Volna je groba, resasta in neizrazito pramenasta.


Oven zraste do višine 65 cm in doseže telesno maso do 65 kilogramov. Ovce so manjše in dosežejo do 55 centimetrov in tehtajo med 40 in 55 kilogramov.

Glavni proizvod bovške ovce je mleko, ki ga rejci tradicionalno predelujejo v sir in tržijo pod zaščiteno blagovno znamko »Bovški sir«.

Prireja jagnjetine in volne sta pri bovški ovci drugotnega pomena, vendar ne zanemarljiva.

Cilji učnega načrta

Bovška ovca

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenec spozna nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

5. razred:

NIT:

  • učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev

9. razred:

GEO:

  • učenci ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«