Drevesna skorja in deblo
Kdo tu domuje?
Verjetno že znaš našteti osnovne dele rastlin:
- korenina,
- steblo,
- listi,
- cvet
- in plod.
Kaj predstavlja deblo pri drevesu?
- To je olesenelo steblo.
Naloge stebla (tudi debla so):
- nosi liste in cvetove
- prevaja vodo in anorganske snovi iz korenin v liste
- zaloga hranil
- snovi, ki so nastale pri fotosintezi, prevaja iz listov v ostale rastlinske organe
Trden jopič drevesa, drevesna skorja:
- varuje drevo pred škodljivci in boleznimi,
- mehanskimi poškodbami prevajalnih tkiv
- deluje kot termična izolacija pred mrazom in močnimi sončnimi žarki
- prevaja hranilne snovi od krošnje po deblu navzdol do korenin
Deblo pa ima še eno ključno vlogo - to je trdnost, ki je življenjskega pomena. Trdnost mu dajejo različne plasti. Najtrša med njimi je črnjava na sredini debla. Najdejavnejša plast pa je tik pod drevesno skorjo, ker deblo tam raste.
Pri prepoznavanju dreves mnogi najprej pogledajo drevesne liste, cvetove ali plodove.
A drevo lahko prepoznamo tudi ob pogledu na drevesno skorjo.
Ta je lahko gladka, nagubana, smolnata, luskasta, brazdasta ...
Kdo vse tu domuje?
Gnezda na drevesih ne pletejo le ptice. Opazite lahko različne strukture in oblik gnezd - in ta niso vsa od ptic. Gnezda polhov, miši in veveric so velika okrog 10 cm in spletena med vejami.
Nekatere ptice pa gnezdijo v deblih: te vanj naredijo luknjo z različnimi premeri od 4 cm do 10 cm in več. Znotraj debla je prostor lahko še večji.
Poznavalci lahko po velikosti premera luknje predvidijo, katera ptica domuje tam. Najmanjši premer ima mali detel in običajno naredi luknjo v veji krošnje. Žolna, ki potrebuje že večji premer dupline, običajno teše duplo na mestu, kjer se je odlomila veja. Srednje velike ptice, kot je veliki detel, si izberejo trohneče ali odmrla debla. Največje dupline, s premerom 10 cm, pa si ustvari črna žolna pretežno na debelejših deblih in na mestih, kjer ni vej.
Veš, da obstaja detljeva flavta?
Se s pomočjo nje detelj oglaša? Ne, izdela jo. Zaradi niza dupel, ki jih naredi na enem deblu, je deblo videti kot flavta. Temu pojavu rečejo detljeva "flavta"?
V drevesnih deblih in skorjah poleg ptic domuje ogromno žuželk. Ena izmer njih, zaradi katere gozdarji na Pokljuki izsekavajo ogromne količine smreke, je lubadar. Lubadar pod lubjem izdela zapleten sistem odprtin in kamric.
Ličinke alpskega kozlička se prehranjujejo z bukovim lesom (tudi razpadajočim). Njihova preobrazba v tako lepega hrošča s kovinsko modro barvo pa traja kar tri leta. Odrasel hrošč živi le 6 tednov in se prehranjuje s cvetnim prahom.
Poleg živalskih vrst boste na deblu opazili drevesne glive (luknjičarke, lističarke, glive sluzavke), lišaje, mahove, razne ovijalke, epifitske praproti in omele.
Cilji učnega načrta
Drevesna skorja in deblo
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenec spozna nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
4. razred:
NIT:
- učenci znajo razložiti zunanjo zgradbo rastlin
- učenci znajo prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst v ožjem okolju
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- učenci poznajo rastlinske organe (korenina, list in steblo) in vejo, katere naloge opravljajo
7. razred:
NAR:
- učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Vir
Arhiv Triglavski narodni park; Burnie, David. 2011. Drevo. Tržič: Učila