Čarovnija snežink

Zgodba snežinkinega rojstva se začne z izparevanjem vlage, vode iz oceanov, rek, jezer ... v zrak. Pozimi, ko temperatura zraka začne padati pod temperaturo ledišča vode (0 stopinj C), začnejo vodne kapljice v oblakih zmrzovati.

Posamezni snežni kristali se pogosto združijo v večje kose, v snežinke milimetrskih velikosti. Kadar je sneg moker in lepljiv, se snežni kristali povežejo v velike snežinke, ki lahko dosežejo velikost tudi do nekaj centimetrov v premeru.

Najpogosteje začne snežiti pri temperaturah med -4 in +2 °C. Seveda lahko sneži tudi, ko je temperatura ozračja med -40 in do +10 °C.

Eden najpomembnejših vzrokov za pojav padavin je količina vlage v zraku. Toplejši zrak je bolj vlažen od hladnega, kar pomeni, da vsebuje več vodne pare, ki je ključnega pomena tudi za rast snežnih kristalov. Zato ni čudno, da je Antarktika zaradi izredno nizkih temperatur poznana kot najbolj sušen kontinent.

Sneg je sestavljen iz ledenih delcev, ki so brez barve. Je prozoren, svetloba se namesto, da bi lahko potovala skozenj obije in ravno ta odboj povzroči, da ga vodimo belo. Včasih pa se nam zdi moder. Predvsem, ko v kup snega naredimo luknjo. Plasti snega ustvarijo svetlobni filter, kar povzroča večjo vpojnost rdeče kot modre svetlobe. Rezultat tega je, da naše oko zazna več modre barve in tako sneg včasih vidimo modre barve.

ALI VEŠ?

1. V Sloveniji je bila največja višina snežne odeje izmerjena leta 2001, ko je bilo na Kredarici kar 700 cm snega. Prav tako se je najdlje snežna odeja obdržala na Kredarici, in sicer kar 290 dni.
2. Pozimi lahko v nevihtnih oblakih nastane tudi sodra. Snežinke, dežne kapljice ali snežne kristale se na poti proti tlom v toplem zraku začnejo topiti, a jih nato obda leden ovoj. Preden dosežejo tla, znova zmrznejo.
3. Finščina ima več kot 40 različnih izrazov za sneg. Razlikujejo med snegom, zelo mokrim snegom, snežno nevihto, snegom, ki lebdi na vodi, pomešanim snegom in vodo...