Čarovnija snežink

Čarovnija snežink

Niti dve snežinki nista popolnoma enaki!

Nekega dne pozimi srce zaigra, ko v vetru začnejo poplesavati prve snežinke. Ena, dve, sto, tisoč … dokler tla ne prekrije snežna odeja.

Zgodba snežinkinega rojstva se začne z izparevanjem vlage, vode iz oceanov, rek, jezer ... v zrak. Pozimi, ko temperatura zraka začne padati pod temperaturo ledišča vode (0 stopinj C), začnejo vodne kapljice v oblakih zmrzovati.

Ob padanju kristalčki rastejo in nastajajo snežinke, ki imajo bolj ali manj obliko pravilnega ŠESTKOTNIKA.

Posamezni snežni kristali se pogosto združijo v večje kose, v snežinke milimetrskih velikosti. Kadar je sneg moker in lepljiv, se snežni kristali povežejo v velike snežinke, ki lahko dosežejo velikost tudi do nekaj centimetrov v premeru.

Najpogosteje začne snežiti pri temperaturah med -4 in +2 °C. Seveda lahko sneži tudi, ko je temperatura ozračja med -40 in do +10 °C.

Eden najpomembnejših vzrokov za pojav padavin je količina vlage v zraku. Toplejši zrak je bolj vlažen od hladnega, kar pomeni, da vsebuje več vodne pare, ki je ključnega pomena tudi za rast snežnih kristalov. Zato ni čudno, da je Antarktika zaradi izredno nizkih temperatur poznana kot najbolj sušen kontinent.

Ne glede na to, ali vam je sneg v napoto ali v veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ste se kdaj vprašali kakšne barve je?

Sneg je sestavljen iz ledenih delcev, ki so brez barve. Je prozoren, svetloba se namesto, da bi lahko potovala skozenj obije in ravno ta odboj povzroči, da ga vodimo belo. Včasih pa se nam zdi moder. Predvsem, ko v kup snega naredimo luknjo. Plasti snega ustvarijo svetlobni filter, kar povzroča večjo vpojnost rdeče kot modre svetlobe. Rezultat tega je, da naše oko zazna več modre barve in tako sneg včasih vidimo modre barve.

ALI VEŠ?

  1. V Sloveniji je bila največja višina snežne odeje izmerjena leta 2001, ko je bilo na Kredarici kar 700 cm snega. Prav tako se je najdlje snežna odeja obdržala na Kredarici, in sicer kar 290 dni.
  2. Pozimi lahko v nevihtnih oblakih nastane tudi sodra. Snežinke, dežne kapljice ali snežne kristale se na poti proti tlom v toplem zraku začnejo topiti, a jih nato obda leden ovoj. Preden dosežejo tla, znova zmrznejo.
  3. Finščina ima več kot 40 različnih izrazov za sneg. Razlikujejo med snegom, zelo mokrim snegom, snežno nevihto, snegom, ki lebdi na vodi, pomešanim snegom in vodo...
Mi imamo se ''fajn'' ... če je sneg ali če ga ni!

Cilji učnega načrta

Čarovnija snežink!

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

2. razred:

SPO:

  • učenci razlikujejo različna agregatna stanja vode

3. razred:

SPO:

  • učenci znajo povezati vremenske pojave z vremenskimi stanji
  • učenci spoznajo različne padavine in merijo količine padavin (dež, sneg)
  • učenci spoznajo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Freepik