Iskanje
Beli zimski kristali

Beli zimski kristali

Padavine pozimi!

Če v mrzlih jesenskih in zimskih dneh brez snega pogledaš zjutraj skozi okno, na travi in na drevju opaziš bele kristalčke.

Poleg snega so za zimo značilne še druge padavine. Jih poznaš? Seveda, najbolj znan pojav je ivje, a še pred njim nas ob poznojesenskih jutrih prva pozdravi slana.

SLANA se pojavlja na zemeljski površini, na rastlinah in na drugih predmetih.

Ko hladen zrak ne more sprejeti toliko vlage kot toplejši, se odvečna vodna para začne izločati na predmetih in travi v obliki drobnih vodnih kapljic. Temperaturo, pri kateri se to zgodi, imenujemo temperatura rosišča, pojav pa ROSA.

Če ima z vlago nasičen zrak še temperaturo pod lediščem, vodna para preide neposredno iz plinastega v trdno agregatno stanje. V tem primeru se na predmetih in travi izločajo drobni ledeni kristalčki in takrat govorimo o SLANI. Slana je padavina v trdem stanju.

Namesto snega nas pozimi dostikrat pričaka IVJE. Tudi ivje je vrsta padavin v trdnem stanju.

Vlaga v zraku zaradi nizkih temperatur zaledeni in na travi, vejah, listih, kamnih … opazimo bele iglaste kristalčke. To je IVJE.

Razlika med ivjem in slano je v tem, da slana nastaja v hladnih urah, najpogosteje ponoči in zjutraj pri jasnem vremenu; ivje pa nastaja pri oblačnem, meglenem in hladnem vremenu podnevi in ponoči.

Kadar je plast zaledenele vode debelejša, ne govorimo o več ivju, temveč o žledu.

ŽLED je vremenski pojav, ki se pojavi, ko je pri tleh zelo hladen zrak, nad njim pa veter v višinah prižene topel zrak. Kapljice dežja priletijo iz toplega v hladen zrak in se hitro ohladijo na temperaturo pod 0 °C. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam v trenutku zmrznejo. 

ALI VEŠ?

  1. Slani zelo podoben pojav so ledene rože na steklenih površinah, le da ledeni kristalčki nastanejo višje nad tlemi. Preden so začeli uporabljati centralno ogrevanje in večkratno zasteklitev oken so bile ledene rože v hladnem delu leta pogost pojav.

Cilji učnega načrta

Beli zimski kristali

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

2. razred:

SPO:

  • učenci razlikujejo različna agregatna stanja vode

3. razred:

SPO:

  • učenci znajo povezati vremenske pojave z vremenskimi stanji
  • učenci spoznajo različne padavine in merijo količine padavin (dež, sneg)

5. razred:

NIT:

  • učenci znajo opisati agregatna stanja vode in pojasniti njihove lastnosti

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Andrey Gorshkov / FreeImages (slana na detelji); Triglavski narodni park (ivje na drevju, ivje na listju); Freepik (ledene rože)