Ko zima pokaže zobe
Vreme pozimi!
Sneg lahko v primeru obilnejših padavin povzroči tudi mnoge naravne nesreče ter škodo.
V preteklosti se je v Sloveniji že zgodilo, da je sneg nepretrgoma padal več dni zapored, kar je povzročilo popolno ohromitev cestnega prometa, nehali pa so voziti tudi vlaki. Za nekatere odročne kraje sneg lahko pomeni tudi večdnevno odrezanost od preostalega sveta.
Podobno kot sneg lahko žled povzroči ŽLEDOLOM. Zaradi žleda leden ovoj dobijo veje, debla, telefonske in električne žice ter drogovi. Ker je led težak, se pod njegovo težo lomijo drevesa, zvijajo se železni stebri, žice pa se trgajo.
V gorah je dodatna nevarnost nastanek snežnih viharjev. Pozimi v gorah zapade več snega, pogosto je tudi zelo vetrovno. Vreme se lahko hitro obrne in nastane SNEŽNI VIHAR.
Poleg snežnih viharjev je pogost snežni pojav tudi SNEŽNI PLAZ do katerega pride, če so plasti v snežni odeji le rahlo povezane. Del snežne odeje loči in plazovina drsi, teče ali se kotali po pobočju navzdol, dokler ne izgubi vse gibalne energije in se ustavi.
Planince, smučarje in druge ljubitelje snega, ki pozimi ali spomladi v gorah ne poskrbijo za ustrezno zaščito oči, lahko namesto občudovanja zimskih lepot doleti SNEŽNA SLEPOTA. Sneg namreč odbije okoli 90 % ultravijolične svetlobe, ki lahko povzroči bolečo snežno slepoto.
Zimo navadno spremlja tudi POLEDICA. To je zaledenela oblika padavin na tleh. Zmrzuje na cestah in pešpoteh, zato sta tako vožnja kot hoja lahko nevarni. Ceste so spolzke, tudi med hojo nam lahko hitro spodrsne in si lahko zlomimo roko ali nogo.
Ko se zima počasi oslovi in že lahko občudujemo prve znanilce pomladi, je v Sloveniji pogosta SPOMLADANSKA POZEBA. Povzročijo jo kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka, ki poškoduje cvetne brste in drugo rastlinsko tkivo. Najbolj občutljivi so komaj dobro oplojeni mladi plodiči, ki jih lahko uničijo že temperature pod –1 °C.
ALI VEŠ?
- Pozimi leta 2014 je večji del Slovenije prizadel žled. Avtomobili in vlaki so obstali, nekatere šole so bile več dni zaprte, več tisoč domov je bilo brez elektrike, ker je več centimetrov debel led objel žice in povzročil izpade električne energije. Žled je povzročil škodo v več kot 50 % površine vseh gozdov v Sloveniji.
- V zadnjih letih je izredno popularno postalo turno in alpinistično smučanje. Kar 90 % plazov, ki zasujejo smučarje, turni smučarji sprožijo sami. Zato v gore in na turno smučanje samo z ustreznim znanjem in opremo!
Cilji učnega načrta
Ko zima pokaže zobe
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne
- učenci spoznajo vremenske pojave, veter, oblaki
- učenci spoznajo različne padavine in merijo količine padavin (dež, sneg)
4. razred:
ŠPO:
- učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
- nevarnosti v gorah
5. razred:
ŠPO:
- učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
- nevarnosti v gorah
6. razred:
GEO:
- učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
- učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah
ŠPO:
- učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
- nevarnosti v gorah
NAR:
- učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi
7. razred:
GEO:
- učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
- učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah
ŠPO:
- varnost v gorah
8. razred:
GEO:
- učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
- učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah
ŠPO:
- varnost v gorah
9. razred:
GEO:
- učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
- učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah
ŠPO:
- varnost v gorah
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
