Iskanje
Zimski gozdni obraz

Zimski gozdni obraz

Drevesa pozimi!

Smreke pozimi ni težko opaziti. S svojimi značilnimi srpasto ukrivljenimi iglicami se bohoti med ostalimi drevesnimi vrstami. Smreka je na zimo pripravljena. Kaj pa druge drevesne vrste?

Jeseni večini našim listnatim drevesom in grmom ODPADE LISTJE. Krajši dnevi in nižje temperature povzročijo, da se na stiku lista z vejico začne tvoriti plast celic, ki počasi zamaši žile in sproži propadanje listov. Ko se žile povsem zamašijo, list odpade z vejice.

A preden listje odpade, se v njih razkroji tudi zeleno barvilo klorofil. Listje vsebuje več barvil, a jih čez leto ne opazimo. Ko se to zeleno barvilo jeseni razkroji, postanejo vidna ostala barvila in dajejo listom značilne jesenske barve. Spreminjane barv je posledica razkrojnih procesov.

V odpadlih listih se kopičijo neporabljene, škodljive snovi in rastlina se jih znebi tako, da liste odvrže. To je tudi vzrok, da iglice (listi) odpadajo tudi našim vednozelenim iglavcem!

Listi pozimi ne opravljajo svoje vloge

Bukev kot najbolj značilen listavec Triglavskega narodnega parka bo svoje liste odvrgla jeseni tudi zato, ker pozimi listi ne morejo opravljati svoje vloge. Ko listi odpadejo, se zmanjša izhlapevanje vode iz rastline preko listne površine. Pozimi iz zmrznjenih tal rastline ne morejo črpati vode; voda pa iz rastline izhlapeva pri vsaki temperaturi.

Če bi na listnatih drevesih in grmih ostalo listje, bi pozimi vsa voda v rastlini izhlapela, drevesa in grmi pa bi se posušili.

Naše listnato drevje se pozimi torej prilagodi pomanjkanju vode tako, da liste odvrže. Poleg tega nizke temperature preprečujejo potek fotosinteze. Sneg in led, ki bi pozimi objela liste in veje, bi lahko povzročila tudi lomljenje vej ali celo zlom debla drevesa.

Prilagoditev na zimske temperature

Kako lahko torej smrekove iglice vzdržijo temperature -40°C, ne da bi jih poškodoval led? Iglice imajo najmanjšo možno površino ter so usnjate in prekrite z debelo plastjo izolirnega voska. Ko pride zima, se iglice še izsušijo in tako ne morejo zmrzniti. Po dolgi zimi iglavci takoj začnejo s fotosintezo in jim zato ni treba vsako leto tvoriti novih listov – s tem varčujejo z energijo.

 

Učinek igluja

V igluju, ki ga Eskimi zgradijo iz ledenih kvadrov, je mogoče živeti tudi, ko je temperatura krepko pod 0°C, saj je led zelo učinkovit toplotni izolator. Številne rastline v gorah storijo enako: privzamejo obliko blazine, ki deluje kot iglu, ko jo prekrije sneg. Tako se prilagodijo zimskim razmeram.

Zimzelene rastline

Na zimskem sprehodu skozi gozd lahko torej opaziš drevesa in grme, ki so pred zimo ODVRGLA svoje liste, in VEDNOZELENA drevesa, kot so smreka in bor. Poleg teh te pozdravijo še ZIMZELENE rastline: navadna bodika, ciklama in bršljan. To so tiste rastline, ki svoje liste ohranjajo tudi čez zimo, spomladi pa poženejo nove zelene liste.

ALI VEŠ?

  1. Macesen je eden izmed redkih iglavcev, ki odvržejo iglice. Čeprav iglice iglavcev vzdržijo zelo nizke temperature, lahko le redke preživijo res hudo zimo. Macesen se prilagodi tako, da vsako leto odvrže iglice. Tako lahko raste tam, kjer smreka ne more.
  2. Navadno bodiko prepoznaš po živo rdečih okroglih plodovih. A pozor! Skorja, listi in plodovi so strupeni. Če jih použijemo, povzročajo bruhanje in drisko, v najhujših primerih preneha biti srce.
  3. Zimzeleno navadno ciklamo bomo pozimi in spomladi prepoznali po značilnih temnozelenih listih, ki so na spodnji strani običajno vijoličasti. Najpogosteje jo bomo opazili v poznem poletju in jeseni, ko sveti.

Cilji učnega načrta

Ko zima pokaže zobe

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne
  • učenci spoznajo vremenske pojave, veter, oblaki
  • učenci spoznajo različne padavine in merijo količine padavin (dež, sneg)

4. razred:

ŠPO:

  • učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
  • nevarnosti v gorah

5. razred:

ŠPO:

  • učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
  • nevarnosti v gorah

6. razred:

GEO:

  • učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
  • učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah

ŠPO:

  • učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
  • nevarnosti v gorah

NAR:

  • učenci spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura, zračni tlak, veter, vlažnost zraka, padavine, gostota snovi

7. razred:

GEO:

  • učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
  • učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah

ŠPO:

  • varnost v gorah

8. razred:

GEO:

  • učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
  • učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah

ŠPO:

  • varnost v gorah

9. razred:

GEO:

  • učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah
  • učenci pri pouku geografije razvijajo pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah

ŠPO:

  • varnost v gorah

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Triglavski narodni park (igozd pozimi, bukev, listavci); WolfBlur / Needpix (navadna bodika); KarmaCoach / Needpix (navadna ciklama)