Zimski alpinizem

Zimski alpinizem

Gore pozimi!

Hoja po hribih in gorah poleti ni nič nenavadnega. Pozimi pa gore zaradi številnih nevarnosti niso ravno dostopne vsakomur.
A kot pri vseh športih in prostočasnih aktivnostih je za ZIMSKI ALPINIZEM potrebno veliko znanja, izkušenj, razmeram primerna oprema, dobra telesna pripravljenost, pa še zvrhana mera zdrave pameti.

Kaj je zimski alpinizem?

Alpinizem je vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh.

Zimski alpinizem vključuje plezanje snežno-lednih in kombiniranih smeri, ledno plezanje, alpinistično smučanje in deskanje.

Delno spada zraven tudi turno smučanje in pristopi na vrhove v zimskem času.

Za takšne podvige je obvezna primerna alpinistična oprema; tako navadno ne manjkajo cepini, dereze, krplje, lopate, varovalne vrvi …

Gore so lahko tako poleti kot pozimi ob nepazljivosti, malomarnosti ali drugih okoliščinah zelo nevarne.

Varnost na prvem mestu!

Marsikateri, tudi izkušeni alpinist je v osrčju gora izgubil svoje življenje.

Največjo nevarnost pozimi predstavljajo plazovi, ki so najpogostejši ob na novo zapadlem snegu. Vreme je na splošno eden izmed dejavnikov, ki jih alpinisti vselej upoštevajo pred odhodom v gore.

ALI VEŠ?

  1. Na svojo najvišjo goro (2864 m) smo Slovenci prvič potrjeno stopili leta 1778, na najvišjo goro sveta Mount Everest (8848 m) pa leta 1989.

Cilji učnega načrta

Zimski alpinizem

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

4. razred:

ŠPO:

  • učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
  • nevarnosti v gorah

5. razred:

ŠPO:

  • učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
  • nevarnosti v gorah

6. razred:

ŠPO:

  • učenci poznajo in upoštevajo pravila obnašanja ter osnovna načela varnosti (v telovadnici, na igrišču, ob vodi in v vodi, v gorah, na smučišču idr.)
  • nevarnosti v gorah

7. razred:

ŠPO:

  • nevarnosti v gorah

8. razred:

ŠPO:

  • nevarnosti v gorah

9. razred:

ŠPO:

  • nevarnosti v gorah

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«