Iskanje
Špargelj ali beluš

Špargelj ali beluš

Več kot 2000 let stara kulinarična poslastica

Šparglji so eni prvih znanilcev kulinarične pomladi, ki jih najdemo divje rastoče v naravi ali kot gojeno rastlino.

Šparglji izvirajo iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. Tudi Grki in Rimljani so jih imeli za poslastico.

Šparglji ljubijo gosto in bodečo podrast ob gozdnih robovih, cestah in kolovozih. Pogosto so v družbi robid in drugega trnastega rastja. Dobro prenašajo morsko izpostavljenost, zato so zelo pogosti na Obali in na Krasu. Na istem mestu lahko uspevajo do 20 let.

Špargelj ali beluš (Asparagus officinalis)

Kraljestvo rastline
Deblo semenke
Razred enokaličnice
Red beluševci
Družina beluševke
Rod Asparagus (beluš)
Vrsta Asparagus officinalis (navadni špargelj), A. acutifolius (ostrolistni špargelj)
   
Velikost do 150 cm
Čas cvetenja junij - avgust
Rastišče ob gozdovih, v podrasti, kolovozi, tudi kulturna rastlina
Razširjenost Kras, slovenska Istra

 

Špargelj je večletna rastlina, ki zraste od 60 do 150 cm v višino. Poganjki iz zemlje poganjajo od marca do sredine junija in so prava kulinarična poslastica.

Struktura poganjkov se nekoliko razlikuje glede na spol rastline. Moške rastline so običajno močneje razvejane in močneje grajene. Ženska rastlina je na drugi strani bolj graciozna.

Steblo rastline je razvejano. Iglam podobni poganjki iz stebla so dejansko veje, listi so zelo majhni. Rastlina cveti od junija do avgusta. Cvetovi so rumeno-zelene barve z belim tonom; plodovi so sprva zeleni nato postanejo oranžno-rdeči. Te lepe zrele jagode so strupene!

Šparglju rečemo tudi beluš. Poganjki so namreč lahko beli ali zeleni. Kakšne barve bodo, je odvisno od načina gojenja oziroma rasti. Bele šparglje se pridobiva tako, da se jih zasipa s prstjo. Poganjki zaradi pomanjkanja svetlobe ostanejo beli. Beli šparglji so praviloma manj grenki in bolj blagega okusa. Zeleni šparglji navadno prosto rastejo v naravi ali pa so gojeni brez zasipavanja.

Nekatere vrste asparagusov uporabljamo tudi v cvetličarstvu. Mlade poganjke navadnega in ostrolistnega šparglja pa poleg kulinarike tudi v zdravilstvu. Več TUKAJ.

ALI VEŠ?

  1. V kulinariki šparglje jemo kuhane, pečene, v juhah, namazih, v solatah …

  2. V Sloveniji lahko gozdne plodove nabira vsakdo. To velja tudi za divje šparglje, a ne v neomejenih količinah! Sezona nabiranja špargljev se začne že z marcem in traja vse do sredine junija, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov.

Cilji učnega načrta

Špargelj ali beluš

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

SPO:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine 
  • učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)
  • učenci spoznajo razliko med enoletnicami in trajnicami ter pomen založnih tkiv in organov za preživetje neugodnih razmer (prezimovanje, sezonska suša)

7. razred

NAR:

  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

 

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Pixabay