Cvetovi na ogled
Brez opraševanja ni plodov.
Oprašitev je predpogoj, da lahko pride do oploditve in s tem do razvoja novega organizma.
Ker so cvetovi rastlin pritrjeni, pri prenašanju cvetnega prahu sodelujejo živali ali veter.
To pomeni, da za prenašanje cvetnega prahu poskrbijo žuželke, ki jih imenujemo opraševalci.
Cvetovi v izložbi
Cvetovi morajo privabiti žuželke in druge opraševalce, da pridejo k njim in da cvetni prah prenesejo z ene rastline iste vrste na drugo.
Cvetovi večine žužkocvetnih rastlin so najrazličnejših barv in oblik.
Pa še dišijo lepo! Pri dnu venčnih listov se običajno izloča sladka medičina, s katero se opraševalci prehranjujejo.
V sadovnjakih in na vrtu zato spomladi res vse cveti in brenči. Pravijo, da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, odvisna od čebel. Poleg medonosne čebele veliko opraševanja opravijo tudi čebele samotarke, čmrlji, metulji, muhe trepetavke in nekateri hrošči. Čebele samotarke in čmrlji so pri tej nalogi celo veliko uspešnejši od domače čebele. Poleg žuželk nekatere rastline lahko oprašujejo tudi sesalci (npr. netopir) in ptiči.
Cvetovi vetrocvetk so drugačni od cvetov žužkocvetk. So manj opazni, ne dišijo in ne izločajo medičine. Vetrocvetke so skoraj vse trave, žita, ostričevke, iglavci, večina slovenskih listavcev, od zelišč pa hmelj, koprive in konopnice.
ALI VEŠ?
- Včasih so zime zelo mile in imamo že pozimi prave spomladanske temperature. Sadno drevje začne hitro cveti. Če se nato pojavijo nizke temperature, so lahko v domačem sadovnjaku hitro težave. Pestič je namreč v času cvetenja zelo nežen in hitro zmrzne. Pravimo, da pride do pozebe.
Cilji učnega načrta
5. razred:
NIT:
učenci znajo razložiti pomen vetra pri opraševanju rastlin in razširjanju semen (plodov)
6. razred:
NAR:
učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
učenci razumejo pomen oprašitve in oploditve
učenci razlikujejo med vetrocvetkami in žužkocvetkami
7. razred:
NAR:
učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
učenci spoznajo primere antropogenih ekosistemov (npr. njiva, sadovnjak, gojeni travnik, vinograd itd.) in proučujejo biotsko pestrost v bližnjih naravnih in antropogenih ekosistemih
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
-
Biosferno območje Julijske Alpe
-
Biosferno območje Kras
-
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
-
Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
Pixabay (Hans, Kie Ker); NIB (Danilo Bevk)