Cvetovi na ogled

Cvetovi na ogled

Brez opraševanja ni plodov.

Sneg se stopi, trava ozeleni, rastline pričnejo poganjati stebla, liste in cvetove. Drevje začne cveteti in čaka na žuželke, da opravijo zelo pomembno delo – opraševanje! Šele po opraševanju lahko namreč zrastejo sadeži, kot so jabolka, hruške, breskve, slive, višnje in češnje.

Oprašitev je predpogoj, da lahko pride do oploditve in s tem do razvoja novega organizma.

Oprašitev je prenos peloda na brazdo pestiča.

Ker so cvetovi rastlin pritrjeni, pri prenašanju cvetnega prahu sodelujejo živali ali veter.

Največ rastlin, pomembnih za pridelavo naše hrane, je žužkocvetnih.

To pomeni, da za prenašanje cvetnega prahu poskrbijo žuželke, ki jih imenujemo opraševalci.

 

Cvetovi v izložbi

Cvetovi morajo privabiti žuželke in druge opraševalce, da pridejo k njim in da cvetni prah prenesejo z ene rastline iste vrste na drugo.

Cvetovi večine žužkocvetnih rastlin so najrazličnejših barv in oblik.

Pa še dišijo lepo! Pri dnu venčnih listov se običajno izloča sladka medičina, s katero se opraševalci prehranjujejo.

Tako imajo korist oboji: žužkocvetke so oprašene, opraševalci pa dobijo hrano.

V sadovnjakih in na vrtu zato spomladi res vse cveti in brenči. Pravijo, da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, odvisna od čebel. Poleg medonosne čebele veliko opraševanja opravijo tudi čebele samotarke, čmrlji, metulji, muhe trepetavke in nekateri hrošči. Čebele samotarke in čmrlji so pri tej nalogi celo veliko uspešnejši od domače čebele. Poleg žuželk  nekatere rastline lahko oprašujejo tudi sesalci (npr. netopir) in ptiči.

Rastlinam, katerih cvetni prah prenaša veter, pravimo vetrocvetke.

Cvetovi vetrocvetk so drugačni od cvetov žužkocvetk. So manj opazni, ne dišijo in ne izločajo medičine. Vetrocvetke so skoraj vse trave, žita, ostričevke, iglavci, večina slovenskih listavcev, od zelišč pa hmelj, koprive in konopnice.

ALI VEŠ?

  1. Včasih so zime zelo mile in imamo že pozimi prave spomladanske temperature. Sadno drevje začne hitro cveti. Če se nato pojavijo nizke temperature, so lahko v domačem sadovnjaku hitro težave. Pestič je namreč v času cvetenja zelo nežen in hitro zmrzne. Pravimo, da pride do pozebe.