Oprašitev je predpogoj, da lahko pride do oploditve in s tem do razvoja novega organizma.
Ker so cvetovi rastlin pritrjeni, pri prenašanju cvetnega prahu sodelujejo živali ali veter.
To pomeni, da za prenašanje cvetnega prahu poskrbijo žuželke, ki jih imenujemo opraševalci.
Cvetovi morajo privabiti žuželke in druge opraševalce, da pridejo k njim in da cvetni prah prenesejo z ene rastline iste vrste na drugo.
Cvetovi večine žužkocvetnih rastlin so najrazličnejših barv in oblik.
Pa še dišijo lepo! Pri dnu venčnih listov se običajno izloča sladka medičina, s katero se opraševalci prehranjujejo.
V sadovnjakih in na vrtu zato spomladi res vse cveti in brenči. Pravijo, da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, odvisna od čebel. Poleg medonosne čebele veliko opraševanja opravijo tudi čebele samotarke, čmrlji, metulji, muhe trepetavke in nekateri hrošči. Čebele samotarke in čmrlji so pri tej nalogi celo veliko uspešnejši od domače čebele. Poleg žuželk nekatere rastline lahko oprašujejo tudi sesalci (npr. netopir) in ptiči.
Cvetovi vetrocvetk so drugačni od cvetov žužkocvetk. So manj opazni, ne dišijo in ne izločajo medičine. Vetrocvetke so skoraj vse trave, žita, ostričevke, iglavci, večina slovenskih listavcev, od zelišč pa hmelj, koprive in konopnice.