Kulturna dediščina, ki ne beži

Če bi hoteli povedati zelo enostavno, bi lahko rekli, da so nepremična kulturna dediščina predvsem hiše. Stavbe vseh vrst, ki so posebne zaradi časa nastanka, namena uporabe, svoje lege in zgodovinske vloge. In skoraj bi imeli prav. A v nepremično kulturno dediščino uvrščano tudi stvari, ki jih v prostoru na prvi pogled ne opazimo. Ne moremo je odnesti v muzej in ni je mogoče ukrasti. Lahko pa jo poškodujeta tako čas kot človek, zato jo je potrebno varovati.

Kaj vse je nepremična kulturna dediščina? Strokovnjaki razlikujejo:

         1.  ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA

To so prostori v pokrajini, kjer so arheologi našli dokaze o človekovem delovanju, o življenju v daljni preteklosti. Navadno jih ne opazimo, ker so pod zemljo ali celo pod vodo. Eno najbolj znanih arheoloških najdišč je najdišče Divje Babe, kjer so našli najstarejše glasbilo na svetu – neandertalčevo piščal. Predmete, ki jih arheologi najdejo, v hrambo prevzamejo muzeji in so premična kulturna dediščina.

         2.  SAKRALNA ALI SVETA STAVBNA DEDIŠČINA

To so stavbe, namenjene verskim obredom. Od drugih stavb se razlikujejo že na prvi pogled:  cerkve, kapelice, znamenja in razpela. Eden od primerov sakralne dediščine v Sloveniji in Triglavskem narodnem parku je Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru. Okolica cerkve je hkrati tudi arheološko najdišče.

Avtor: Petar Milošević, Wikipedia

   3. PROFANA OZ. POSVETNA STAVBNA DEDIŠČINA

Sem uvrščamo stavbe, ki jih človek uporablja v različne namene: domačije, žage, kovačije, mline, mostove, prestaje, kmetijske gospodarske objekte, graščine, trdnjave, vile, hotele, župnišča … Zelo pestra druščina različnih stavb. Lep primer iz Kozjanskega parka je grad Podsreda. Med spomenike profane nepremične dediščine spadajo tudi stavbe in naprave tehnične dediščine: žičnice, stari tovarniški objekti in delavnice. Eden od njih je tudi kovačnica v Kropi.

         4. SPOMINSKI OBJEKTI IN KRAJI

To so prostori spomina in izražanja spoštovanja na neko osebo ali dogodek: domovi pomembnih osebnosti, spomeniki, spominska znamenja in plošče, ki zaznamujejo čas obeh svetovnih vojn, vojaška pokopališča oziroma grobišča, spomeniki in spominske plošče različnim osebnostim. Tak spominski kraj je rojstna domačija Franceta Prešerna v Vrbi.

         5. PARKI IN VRTOVI

Posebej lepo oblikovani vrtovi in parki prav tako spadajo h kulturni dediščini. Oblikoval jih je človek, čeprav so hkrati del (oblikovane) narave. Parki in vrtovi se velikokrat nahajajo v sklopu grajske stavbe, vile ali večjega posestva. Eden takih parkov je zdraviliški park v Rogaški Slatini.

         6. NASELJA IN NJIHOVI DELI

Včasih je celotna vas, mesto ali njegov del tako poseben, da kulturna dediščina niso samo posamezne hiše, ampak cela vas ali del mesta. Lep primer je stari del mesta Škofja Loka.

         7. KULTURNA KRAJINA

Če ne bi bilo človeka, bi v Sloveniji povsod rasel gozd. Razen seveda tam, kjer so reke, jezera ali mokrišča! Človek je pomembno preoblikoval naravno pokrajino. Ponekod je postala prepoznaven in pomemben del lokalne ali celo narodove identitete. Če greste na planine nad Bohinjem, potem lahko občudujete kulturno krajino planin.

Avtor: Bernd Thaller, Wikipedija