Iskanje
Navada je železna srajca

Navada je železna srajca

Šege in navade

Ob rojstnem dnevu pihamo svečke na torti. Ob dnevu spomina na mrtve na grobovih prižgemo sveče. Za pusta se maskiramo in odganjamo zimo, za veliko noč barvamo jajca, ob božiču in novem letu postavimo jelko in jaslice, pred prvim majem kurimo kresove … Nekatere šege in navade se ohranjajo, druge izginjajo, tretje se šele oblikujejo.

Šege in navade ohranjajo tradicijo. Predstavljajo človeško kulturo in način življenja kraja ali območja. Poznamo vsakdanje ter praznične šege in navade. Nekatere imajo verski značaj, druge so povezane z naravo, nekatere so naslonjene na zgodovinske dogodke, nekatere so čisto osebne.

Navade so bolj ali manj redna človekova vsakdanja ali praznična opravila in dejanja.

Navad se naučimo in jih privzgojimo. Držimo se jih, čeprav se včasih sploh ne sprašujemo o njihovem pomenu ali vzroku.

Šege so tesno povezane z ljudmi in naravo. So del kulturne dediščine ter imajo simboličen in prazničen pomen v določeni družbi.

Zanimive šege in navade so se v preteklosti razvile na podeželju in na območjih, kjer je bila pismenost zelo nizka. Oblikovale so se ob prazničnih dnevih v letu, posebnih dogodkih v življenju, ob različnih delovnih opravilih in ob povsem vsakdanjih dogajanjih. Določene šege in navade so se izoblikovale ob mejnikih človekovega življenja, kot so rojstvo, poroka in smrt. V sodobnem svetu so se izoblikovale šege in navade tudi ob drugih pomembnih življenjskih prelomnicah, na primer ob maturi in srečanju z abrahamom.

Vir: Pixabay

 

Stari starši znajo povedati, da je včasih prvorojenec dobil ime po očetu, prvorojenka po materi. Navada, ki je danes zelo redka in se ni ohranila. Gorenjska zibelka je bila včasih med najpomembnejšimi predmeti nevestine bale. Bila je poslikana in lepo izrezljana. Novopečeni očetje še zdaj s prijatelji nazdravijo novorojencu, da ne bi kolcal. Otroka pri krstu oblečejo v belo oblačilo, ker to predstavlja čistost in nepokvarjenost …

Bodočima mladoporočencema pred poroko še danes marsikje pripravijo fantovščino in dekliščino. Tako imenovanega šranganja – ko vaški fantje ženinu pregradijo pot z namenom, da plača odkupnino za nevesto – pa je vedno manj.

Eden najstarejših ljudskih običajev je maskiranje v like, ki bodo pregnali zimo in prebudili naravo. V Sloveniji je ogromno različnih pustnih običajev in likov: kurenti, drežniške maske, škoromati, cerkljanski laufarji …

Različni običaji in šege ohranjajo tradicijo, hkrati pa se ves čas spreminjajo, nastajajo in izginjajo.

Veliko jih še danes ''živi'' in so vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine, npr. spuščanje gregorčkov, pokanje z možnarji, izdelovanje cvetnonedeljskih butar, izdelovanje belokranjskih pisanic, obisk Miklavža, kresovanje, jurjevanje …

Cilji učnega načrta

Navada je železna srajca

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade
  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«