Naravna ali kulturna dediščina?
Preplet naravne in kulturne dediščine
V Sloveniji naravno in kulturno dediščino strokovnjaki obravnavajo ločeno šele zadnjih 20 let. Dolgo so oboje obravnavali skupaj – kot skupno dragocenost vseh Slovencev. A ugotovili so, da je treba naravno dediščino varovati drugače kot kulturno.
Kakšna je razlika med njima? Naravna dediščina so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in sestavine: slapovi, drevesa, otoki, gore, jame ... Kulturna dediščina so človekove stvaritve in dejavnosti: gradovi, cerkve, mesta … V kulturni dediščini je ohranjeno ljudsko izročilo, šege in navade, ki se prenašajo na mlajše rodove.
Če pogledaš zgornji fotografiji, so na prvi Triglavska jezera, na drugi Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni. Pri naravni dediščini varujemo izjemne stvaritve narave, pri kulturni pa dragocene stvaritve človekovih rok – ki je včasih lahko tudi znanje samo.
Očitno je Gogalov lipovec v Zgornji Radovni stvaritev narave in ne človeka. Ampak to mogočno drevo ne stoji v gozdu, pač pa ob domačiji Pri Gogalu in nosi njeno ime! Že več kot 500 let spremlja rodove Gogalovih in vseh prebivalcev Zgornje Radovne – vsi s(m)o ponosni na drevo. Ta lipovec ni le naravna, ampak tudi kulturna dediščina.
Tudi Blejski otok je preplet naravne in kulturne dediščine. Kakšen bi bil otok brez cerkvice? Bi cerkva bila tako zanimiva, če bi stala nekje drugje? Šele preplet narave in kulture, otoka in cerkve, pričara to svetovno znamenitost. Si lahko zamisliš, da bi na namesto cerkvice na Blejskem otoku stala sodobna stolpnica?
Ne moremo reči, da ima naravna dediščina večjo vrednost ali pomen od kulturne ali obratno. Oboji sta edinstveni dragocenosti slovenskega naroda. Prebivalci pod Triglavom smo izjemno bogati, saj premoremo ogromno tako naravnih kot kulturnih dragocenosti.
Cilji učnega načrta
Naravna ali kulturna dediščina?
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
ŠPO:
- učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
ŠPO:
- učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine
6. razred:
ŠPO:
- učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine
GEO:
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
ZGO:
- učenci pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
ŠPO:
- teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine
8. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
ŠPO:
- teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine
9. razred:
ŠPO:
- teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
