Sedmera jezera

Sedmera jezera

Visokogorski jezerski biseri

Srce Triglavskega narodnega parka so posebna jezera, ki jih je oblikoval ledenik in so zavarovana že od leta 1924. Triglavska jezera so najbolj znana pod imenom Sedmera jezera.

 

Jezera se nahajajo v alpski ledeniški dolini med Trento in Bohinjem. Pravljično število sedem ni najbolj točno, saj je jezer, jezerc in majhnih mlak več. Je pa res, da ostala čez poletje usahnejo in izginejo.

Največje, najbolj globoko in najčistejše jezero je Jezero v Ledvicah, ki ga imenujejo tudi Veliko jezero. Leži na 1830 metrih nad morjem, dolgo je kar 300 metrov, široko 120 metrov in globoko 15 metrov. Svoje ime je dobilo po svoji obliki, saj spominja na ledvico.

Kopanje ni dovoljeno in se obravnava kot prekršek.

Najvišje Rjavo jezero leži na nadmorski višini 2006 metrov in v sušnih obdobjih tudi usahne.

Najnižje in najbolj toplo jezero je Črno jezero, ki leži na višini 1319 metrov nad morjem. To jezero je 150 metrov dolgo, 6 metrov globoko in 80 metrov široko. Črno jezero leži sredi gozda.

Zeleno jezero je zaradi arg zeleno obarvano. Globoko je okoli 2 metra, dolgo 100 metrov in široko 80 metrov. Nahaja pa se pod prevalom Hribarice, leži na višini 1988 metrih nad morjem in je zelo blizu Zasavske koče. 

Poleg omenjenih sta še "dvojčka", ki se držita skupaj in se imenujeta Dvojno jezero. Pod Zasavsko kočo na Prehodavcih je Mlaka na Laštah. Zadnje izmed znamenitih sedem je Jezero pod Vršacem ali Jezero v Podstenju, ki se tudi nahaja v bližini Zasavske koče.

V visokogorskih jezerih živijo različne vrste alg, mikroskopski rakci in ličinke žuželk. Ribe v visokogorskih jezerih so tujek in porušijo naravno ravnotežje!

 

Dolina Triglavskih jezer je zanimiva tudi z rastlinskega vidika. V zgornjem delu rastejo predvsem lišaji, nižje pa je vedno več cvetja tudi endemitov.

Vsa visokogorska jezera ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. 

Dolina je znana tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu.

ALI VEŠ?

  1. Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa ostala jezera so hidrološko med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.
  2. Najvišje ležeče jezero v Triglavskem narodnem parku je Zgornje kriško jezero, ki leži na višini 2150 m nad morjem.

Slovar

  • ENDEMIT: To je rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju oziroma določenem področju. 

Cilji učnega načrta

Sedmera jezera

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

DRU: Vsebinski sklop – Ljudje v prostoru:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU: Vsebinski sklop – Ljudje v prostoru:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

7. razred:

GEO:

  • učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin
  • učenci razložijo ledeniško preoblikovanost površja in odvisnost ljudi od tega

9. razred:

GEO:

  • učeneci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«