Voda – strokovnjakinja v spreminjanju!
Edina snov, ki je v naravi v vseh treh agregatnih stanjih
Reši križanko!Če led segrevamo, se tali in začne prehajati v tekoče stanje. Temperatura ledu in vode je 0 °C dokler se ves led ne stali. To je tališče vode. Če vodo še nadalje segrevamo do vrelišča, ta hlapi in nato zavre, pri čemer nastane para. Proces imenujemo izparevanje. Če paro ohlajamo, kondenzira in nastane tekoča voda, ki z ohlajanjem pod ledišče zmrzne.
Nekaj molekul ledu prehaja neposredno v parno fazo. Ta proces imenujemo sublimacija, obraten proces pa resublimacija.
Neverjetne prizore pozimi ustvari narava, ko zamrznejo slapi in jezera. Kadar zamrzne jezero, se ti zdi, da zmrzne vsa voda v njem? Ne. Led nastane na površju in plava na vodi. Plava zato, ker je gostota vode v tekočem stanju večja kot gostota ledu. Največjo gostoto ima voda pri 4°C.
Voda lahko spremeni svoje agregatno stanje, poleg tega lahko ima v svoji sestavi skritih še ogromno drugih snovi. Tako vemo, da je morje slano, čeprav sprva ne vidimo soli. Če pitni vodi dodamo sladkor, ta ''izgine'' in ga ne vidimo. Temu pojavu pravimo raztapljanje.
Voda je najbolj pogosto topilo v naravi, zato vsebuje številne organske in anorganske snovi. Ta lastnost ji omogoča, da prenaša raztopljena hranila v biosferi, pa tudi številna onesnažila – pesticidi, umetna gnojila, težke kovine itd.
Voda na svoji poti skozi plasti zemlje in kamnin raztaplja različne snovi. Katere snovi so v vodi je odvisno od sestave tal. Ko je v vodi raztopljenih veliko snovi, pravimo, da je voda trda. Ko je teh snovi malo, je voda mehka. Mehka voda sta na primer deževnica in sneg.
Lastnost vode je tudi pH vrednost, ki je merilo za kislost in bazičnost. Giblje se med 0 in 14. Če ima voda pri 25 °C pH vrednost okoli 7, pomeni, da je nevtralna, torej ni ne kisla ne bazična. Če v vodi raztopimo kislino, se pH vrednost zniža, če raztopimo bazo, se pH poviša.
Slovar
-
AGREGATNO STANJE: To je stanje, v katerem se nahaja določena snov. Poznamo trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje. Odvisna so od tlaka in temperature.
Cilji učnega načrta
Voda - strokovnjakinja v spreminjanju!
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
2. razred:
SPO:
- učenci razlikujejo različna agregatna stanja vode
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne
4. razred:
NIT:
- učenci znajo dokazati, da segrevanje in ohlajanje povzročata spremembe lastnosti snovi
5. razred:
NIT:
- učenci znajo opisati agregatna stanja vode in pojasniti njihove lastnosti
- učenci znajo poiskati in opredeliti razlike med procesi zgoščevanja in izhlapevanja oz. izparevanja
- učenci znajo opredeliti pojme topilo, topljenec in raztopina
- učenci znajo prikazati, da se v vodi lahko raztapljajo samo določene snovi, nekatere pa le v omejenih količinah
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo raztopine kot primere zmesi in razlikujejo med topilom in topljencem
- učenci razlikujejo med vrstami oziroma viri voda v naravi, glede na to, kaj je v njih raztopljeno (deževnica, studenčnica, podtalnica, morska voda, mineralna voda)
- učenci razumejo pojem trdota vode in pomen mehčanja vode
8. razred:
KEM:
- učenci poznajo pH-lestvico kot merilo za oceno kislosti oziroma bazičnosti vodnih raztopin
- učenci razlikujejo med pojmi raztopina, topilo, topljenec in topnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
