Izvir Nadiže

Izvir Nadiže

Prvi izvir Save Dolinke

Iz skale nad Tamarjem majhen slap privre na dan. Takoj za kraškim izvirom se voda v 10 metrskem slapu spušča proti dnu. To je gorski potok Nadiža in je tudi prvi izvir Save Dolinke.

 

 

Nadiža ima močan kraški izvir v pobočju Ponc severozahodno nad planinsko kočo v Tamarju. Voda po izviru ob prelomni razpoki pada čez dolomitni prag v manjšem slapu. Pot nadaljuje v slapišču do dolinskega dna in se izgubi skozi prod v podzemlje. To je tudi prvi izvir Save Dolinke, ki nato drugič na dan privre v Zelencih.

Cilji učnega načrta

Izvir Nadiže

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

6. razred:

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

 


7. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnos

9. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«