Soča – smaragdna reka

Soča – smaragdna reka

Krasna si, hči planin!

Ko se uzremo v smaragdno barvo ene slovenskih najlepših in najčistejših rek, se zdi, da reke ni ustvarila narava, ampak so jo narisali s posebno barvo.

Soča izvira na koncu ozke soteske v Trenti. Vode, ki se kopičijo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke privrejo iz kraške jame s podzemnim jezercem skozi ozko sotesko. Kmalu zatem ustvari 10-metrski slap in nadaljuje svojo pot z ogromnim številom majhnih slapičev in brzic. Sam izvir Soče je težje dostopen in zahteva dobro opremo, pot do slapu pa je relativno kratka in enostavna.

Pot Soče do Jadranskega morja je dolga 137 kilometrov. Teče mimo krajev Bovec, Kobarid, Kanal, Most na Soči, Solkan, Nova Gorica … v Tržaški zaliv pa se izlije blizu Tržiča.

V smaragdni reki domuje soška postrv, ki je endemit in je bila pred leti močno ogrožena zaradi križanja s potočno postrvjo. Z obsežnim programom in velikimi napori je ribičem od 60. let prejšnjega stoletja dalje uspelo soško postrv ohraniti pred izumrtjem, danes pa umetno vzgajajo gensko čiste ribe in jih vlagajo v reko.

Soča je z dih jemajočimi razgledi pravi raj za ljubitelje neokrnjene narave. Globoka in ozka korita, vrezana v živo skalo, so priljubljena destinacija obiskovalcev. Vabijo Mala Korita, Velika Korita, korita Mlinarice, urejena Soška pot … Zaradi svojih brzic in slapov je priljubljena točka kajakašev, kanuistov in drugih ljubiteljev vodnih športov.

Med letoma 1915 in 1917 je po dolini Soče in po okoliških gorah nad njo potekala soška fronta. Terjala je več kot 300.000 življenj. Številni med njimi so bili Slovenci in pripadniki drugih slovanskih narodov. O nekdanji vojni pričajo številna vojaška pokopališča, utrjeni položaji in drugi ostanki, ob katerih vodi spominska Pot miru od Alp do Jadrana.

In nenazadnje, Soča je naš narodni simbol in navdih. Simon Gregorčič je v izrazito domoljubni pesmi Soči naši smaragdni reki zapisal edinstveno in času kljubujočo hvalnico … in res: »Krasna si, hči planin!«

Cilji učnega načrta

Soča

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

DRU: Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, voda, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)

5. razred:

DRU: Vsebinski sklop Ljudje v prostoru:

  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

6. razred:

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

7. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci z zemljevidi načrtujejo pohod, izlet in šolsko ekskurzijo
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine

8. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju

SLO:

  • učenci poznajo naslednje književnike in njihova dela: Simon Gregorčič

ZG:

  • vsebine: Vojne v 20. in 21. stoletju: Prva svetovna vojna

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«