Iskanje
Biosferno območje Kras in porečje reke Reke

Biosferno območje Kras in porečje reke Reke

Škocjanske jame osrednji del biosfernega območja.

Škocjanske jame, ponikalnica Reka, kraška brezna, vas Škocjan, mlini in žage, kraški suhozidi, netopirji … Na biosfernem območju Kras in porečje reke Reke živijo mnoge rastlinske in živalske vrste, ki sobivajo s človekom.
Kako delovati in ustvarjati, se razvijati ter hkrati ohranjati biotsko raznovrstnost? Leta 2004 je bilo to območje priznano kot biosferno območje in vključeno v mrežo biosfernih območij programa Človek in biosfera, ki deluje znotraj organizacije UNESCO.

Osrednji del biosfernega območja Kras se razprostira nad podzemnim sistemom Škocjanskih jam in meri 401 hektar. Leži znotraj občine Divača. Tu se nahajajo naselja Škocjan, Betanja in Matavun. V tem območju je poudarek na varstvu biološke pestrosti ter naravne in kulturne dediščine, na opazovanju, spremljanju in raziskovanju.

Biosferno območje Kras in porečje Reke je bilo kot drugo biosferno območje v Sloveniji določeno leta 2004.

Vplivno območje meri okoli 45.000 hektarjev. Zajema celotno porečje ponikalnice Reke in se razprostira čez pet občin: Divačo, Hrpelje-Kozino, Pivko, Ilirsko Bistrico in Postojno. Leži na obsežnem stičišču kraškega in nekraškega sveta ob jugozahodnem vznožju Dinarskega gorstva.

Nad njim kraljuje 1.796 metrov visoka gora Snežnik. Območje Snežnika pokrivajo obsežni gozdovi, ki so dobro ohranjeni in nudijo dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam ter predstavljajo eno večjih sklenjenih neposeljenih območij v Evropi. Tu se nahaja tudi gozdni rezervat Ždrolce z bukovimi gozdovi, ki je vpisan na seznam naravne dediščine organizacije UNESCO. 

Snežnik je najvišja slovenska gora, ki se ne nahaja v Alpah.

Tranzicijsko ali robno območje obsega preostali del občine Divača. Za ta del je značilno tipično kraško površje, podzemni vodotoki in jame. V podzemlju tega območja teče reka Reka. To je ena največjih podzemnih rek, ki se izliva v morje pri Sesljanu v bližini Trsta.

 

ALI VEŠ?

  1. Škocjanske jame so že od leta 1986 uvrščene na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1996 je bilo to območje razglašeno za Regijski park Škocjanske jame.
  2. Škocjanske jame so od leta 1999 vpisane tudi na seznam svetovno pomembnih mokrišč v skladu z Ramsarsko konvencijo.

Cilji učnega načrta

Biosfreno območje Kras in porečje reke Reke

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

2. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

3. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

4. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

5. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja
  • učenci znajo utemeljiti pomen trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja

6. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

8. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja
  • učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej problematiki

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci opišejo prizadevanja in ukrepe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
  • učenci ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografije

Fotografije: Park Škocjanske jame: https://www.park-skocjanske-jame.si