Iskanje
Biosferno območje Mura

Biosferno območje Mura

Edino biosferno območje, ki se razteza čez 5 držav.

Poplavni gozdovi, belorepi orel, črna štorklja, bela čaplja, potočni piškur, jegulja, kačji pastirji, mlini na reki Muri, štajerska kokoš, prekmurska gibanica, cimprače …
Biosferno območje Mura se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje ter je eno od najobsežnejših čezmejnih biosfernih območij na svetu.

Biosferno območje Mura se je v mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera (MAB) vključilo leta 2018. Slovenski del je sestavni del enega največjih ohranjenih poplavnih območij v Evropi, ki obsega območje vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, v Sloveniji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Obsega več kot 1000 km prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. V območju je 16 pomurskih občin.

Biosferno območje Mura je prvo in edino biosferno območje na svetu, ki se razteza čez pet držav. Veliko je 700 km².

Osrednja cona obsega rečne poplavne ravnice vzdolž reke Mure. Značilni so poplavni gozdovi z velikim številom ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. V tej coni ni poselitve, so pa prisotne nekatere gospodarske dejavnosti. Robna cona obsega robne dele poplavnega območja. Prehodna cona obsega območja kulturne krajine z naselji in posameznimi kmetijami. Vključeni so tudi ključni turistični in kulturno-zgodovinski kraji ob reki, termalna kopališča, športno rekreacijski centri, stari mestni jedri Lendave in Gornje Radgone ter gradovi.

Biosferno območje Mura je tudi del mreže območij Natura 2000.

Na območju se nahajajo naslednji habitatni tipi: sladke celinske vode, grmišča in travišča, gozdovi, barja in močvirja, goličave (skalovja, melišča in peščine) ter kmetijska in kulturna krajina.


Še posebej je bogata flora vodnih in močvirskih rastlin. Samo tukaj v Sloveniji v mrtvicah uspeva vodna praprot plavček, v osončenih mrtvicah najbolj vzhodnega dela Slovenije pa gladino preraščajo rozete vodne škarjice. Tu najdemo rastišča malega zvončka, navadne ciklame, vse vrste kukavičevk, navadni mrzličnik, kijasti lisičjak … Povodje Mure je po raznovrstnosti rib eno najbogatejših in najbolje ohranjenih povodij v Sloveniji. Ob Muri najdemo ogromno različnih vrst ptic, hroščev, plazilcev in dvoživk.

V širšem pasu ob reki Muri živi več kot 50 vrst kačjih pastirjev.

Ena od glavnih nalog biosfernega območja Mura je upravljanje s poplavnim območjem na sodoben način. Tako bi na eni strani zagotovili dodaten vir zaslužka za lokalno prebivalstvo in na drugi strani pomagali pri ohranitvi naravnih vrednot v poplavnem območju.

Slovar

MRTVICA: struga ali rokav reke s stoječo vodo.

Cilji učnega načrta

Biosfreno območje Mura

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

2. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

3. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

4. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

5. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja
  • učenci znajo utemeljiti pomen trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja

6. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

8. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja
  • učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej problematiki

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci opišejo prizadevanja in ukrepe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
  • učenci ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti
  • učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografije

Fotografije: Jackie Ramirez / Pixabay (bela čaplja); WikiImages / Pixabay (Dominkova domačija); Mabel Amber / Pixabay (navadni zvonček); Arhiv TNP (mlin na Muri)