Planinski močerad
Črn sorodnik navadnega močerada.
Popolnoma črn, siv ali tudi rjavkast močerad se zadržuje v razpokah sten in med koreninami v gostih gozdovih in visokogorskih travnikih našega alpskega in pretežno dinarskega sveta. Visoka vlaga močeradovo telo ohranja vlažno, kar tej dvoživki omogoča dihanje skozi kožo, saj pljuč nima.
Planinski močerad (Salamandra atra)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Planinski močerad je dejaven v vlažnih nočeh, podnevi pa le, kadar dežuje. Prehranjuje se z deževniki, polži, stonogami, kopenskimi raki in žuželkami. Sam ni na jedilniku plenilcev, saj je strupen in bržkone tudi slabega okusa.
Čeprav ima štiri kratke noge, trebuh še vedno vleče po tleh in je zato videti, kot da se plazi.
V času parjenja samec na tla odloži želatinasto kapsulo s semenčicami – spermatofor. Samica ob parjenju to kapsulo pobere z zadnjično odprtino – kloako. Semenčice nato po telesu potujejo do samičinih jajčec in jih oplodijo.
Zelo zanimiv je nato nadaljnji razvoj ličink, saj ne potrebujejo vode. Razvijajo se v samičinem telesu, kjer se hranijo z lastnim rumenjakom, neoplojenimi jajčeci in posebnim tkivom, ki ga proizvaja stena samičine maternice.
ALI VEŠ?
- Planinskega močerada smo v Triglavskem narodnem parku opazili na planini Lipanca in na širšem območju Pokljuke, v dolinah Vrata in Trenta, na Velem Polju ...
Cilji učnega načrta
Planinski močerad
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
- učenci razumejo, da pri spolnem razmnoževanju živali spolne celice nastajajo v posebnih spolnih organih in da je združitev ženske in moške spolne celice (oploditev) začetek razvoja novega osebka (zarodka)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
