Iskanje
Planinski orel

Planinski orel

Največji ptič v Sloveniji.

Planinski orel ljubi odprtost, prostranost in nedostopnost, zato živi v odročnih gorskih in kraških predelih.

Ptica roparica je največji ptič v Sloveniji.

Planinski orel (Aquila chrysaetos)

Velikost
  • do 90 cm, razpon kril tudi več kot 2 m
Teža
  • do 6 kg
Prehrana
  • zajci, miši, svizci, ptiči, lisice, drobnica, mrhovina
Življenski prostor

  • Evropa, severna Azija, Severna Amerika; v Sloveniji redek
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • ptiči
Red
  • ujede
Družina
  • orli
Rod
  • Aquila
Vrsta
  • planinski orel

Od kljuna do repa meri 90 centimetrov, razpon izredno močnih kril je tudi več kot dva metra – toliko kot je širina srednje velikega avtomobila! Prepoznamo ga po temno rjavem perju ter dolgem in pravokotnem repu. Na zadnjem delu glave in vratu ima perje svetlejše, zlato-rjave barve.

Dober vid in močni kremplji mu omogočajo, da hitro opazi in zagrabi svoj plen.

Slovenska največja ujeda pri hrani ni izbirčna. Lovi zajce, miši, svizce, ptiče, lisice, mlade rise in gamse ter drobnico. Hrani se tudi z mrhovino.

Planinski orel je zelo zvest – navadno par samca in samice skupaj ostaneta celo življenje.

Ogromno gnezdo si predstavnik jastrebov zgradi iz suhih in zelenih vejic na nedostopni skalni polici.

Samica od aprila do maja znese eno do dve jajci. Jajci vali mesec in pol, dokler se ne izležeta gola mladiča. Če se eden od mladičev izvali nekaj dni pred drugim, se nemalokrat zgodi, da večji mlajšega izrine iz gnezda. Ker ta še ne zna leteti, pogine. Samica greje svoje mladiče, samec jim prinaša hrano. Ko naraščaju zraste puh, hrano prinašata samec in samica. Po približno 70 dneh se pričnejo prvi letalski podvigi malih orlov.

Planinski orli nimajo veliko naravnih sovražnikov, največjo nevarnost jim predstavlja človek. V Sloveniji je planinski orel zavarovan.

ALI VEŠ?

  1. Planinski orel je bil simbol rimskih legij. Najdemo ga tudi na grbih nekaterih držav, kot na primer Nemčije in Albanije.
  2. Samica je večja od samca.
  3. Plen včasih presega lastno telesno težo planinskega orla, zato je potreben velik napor, da ga odnese.
  4. V Sloveniji naj bi živelo okoli 25 parov planinskih orlov.

Cilji učnega načrta

Planinski orel

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1.razred

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci spoznajo na širših skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

 

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«