Navadni bršljan
Zimzelena plezalka
Vir: Pixabay
Navadni bršljan (Hedera helix)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Bršljan je zimzelena plezalka, ki uspeva v senčnih in vlažnih rastiščih, na zidovih hiš, na drevesih in kot okrasna rastlina po vrtovih. Navzgor se vzpenja s pomočjo posebnih oprijemalnih koreninic, ki mu služijo le kot opora in od dreves ne črpajo vode ali hranilnih snovi.
Lahko pa bršljan prepreči rast drugim rastlinam, ker se res močno razraste in prekrije celotno podlago.
Zraste tudi do 50 metrov visoko. Mladi listi navadnega bršljana so svetlo, stari pa temno zelene barve. Rastlina cveti od septembra do novembra, njeni cvetovi so rumenozeleni in združeni v kobule. Skoraj črni majhni plodovi dozorijo na pokončnih steblih šele spomladi. Plodove le redko uporabljamo za zdravljenje, ker so za ljudi strupeni.
Vir: Pixabay
ALI VEŠ?
- Na jugovzhodnem obrobju Krasa v Občini Divača se nahaja naselje Škocjan. Pred hišno številko 10 lahko občudujemo ogromen bršljan, ki že spominja na drevo.
-
Pozno pozimi in v spomladanskem zimskem času so plodovi bršljana priljubljena hrana ptičev, ki potem naokrog raznašajo semena.
-
Včasih so neveste na porokah na sebi nosile bršljan, ker naj bi prinašal srečo v zakonu.
Cilji učnega načrta
Navadni bršljan
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- zna z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo živali, in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
