Rastlinski posebneži na Krasu
Rastline, prilagojene na sušne in vetrovne razmere
Kras obarvajo s svojimi cvetovi številne zeli – med njimi navadna potonika, brstična lilija in krvavo rdeči klinček.
Z značilnimi dišavami zrak bogatijo številne rastline, kot na primer jesenček in kraški šetraj.
V vetru na suhih gmajnah valovi peresasta bodalica.
Jeseni kraška pokrajina zažari s številnimi grmi ruja in modro obarvano ametistasto možino. Ko samonikle rastline kot sta črni gaber in mali jesen pozimi izgubijo svoj listnati plašč, zakraljuje črni bor, s katerim so v drugi polovici 19. stoletja pogozdili bele kraške goličave.
NAMIG ZA OBISK
- Jesenski izlet na Kras pričara drugačne barve in drug obraz. Živo rdeče ga obarvajo listi ruja ter drugih grmovnic in dreves.
ALI VEŠ?
- Suhi kraški travniki s svojo pestrostjo cvetlic so pravi raj za metulje. Eden od njih je tudi kraški modrin.
- Rastline najlepše opazuješ v njihovem naravnem okolju. Zato se sprehodi po Učni poti Škocjan.
- Če želiš videti cvetoči Kras, se na raziskovanje odpravi spomladi. Morda lahko izlet združiš z obiskom jamskega praznika.
Cilji učnega načrta
Rastlinski posebneži na Krasu
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenec spozna nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
5. razred:
NIT:
- učenci znajo načrtovati raziskavo, s katero bi ugotovili, da se lišaji lahko uporabljajo kot biološki pokazatelji čistega zraka
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
- učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
