Življenje kmeta, ko je bilo res še vse domače
Kmetijstvo v Parku Škocjanske jame ne tako dolgo nazaj
Sonce še niti dobro ne vzide, ko je kmet že v hlevu, da bi pomolzel krave. Hiti s tem opravilom, saj ga potem čaka še delo na polju. Treba je zorati zemljo – s plugom. Ni traktorjev. Samo voli ali druge vprežne živali. Trdo delo, od jutra do večera. Še pred tehnologijo, službami v mestih in pred nakupovalnimi centri. Tudi na Krasu je bilo v preteklosti kmetijstvo ena od dobro razvitih dejavnosti.
V Trst so vozili prodajat seno, pšenico, mleko in druge kmetijske pridelke.
Kmetje so doma imeli kokoši, prašiče, krave, vole in bolj redko tudi konje. Vsa dela so opravljali ročno in s pomočjo živali. Pri oranju so si pomagali z vprežnimi živalmi: voli, kravami, redkeje konji.
Od poljščin so gojili pšenico, rž, koruzo, krompir, fižol, repo, rdečo peso, zelje, kolerabo, korenje in druge.
Vsaka kmetija je imela tudi sadno drevje, največkrat jablane. Poleg jablan so bile pogoste še slive, češnje in hruške. Dobro sadje, ki ga niso prodali, so shranili za kasnejše uživanje, ostalo pa so posušili v krhlje, stisnili v sok ali skuhali žganje.
Pozimi, ko je bilo kmečkih opravil manj, so si sami izdelali kmetijsko in drugo orodje ter pripomočke. Takrat so tudi gospodinje pogosteje predle, pletle in šivale. Nekateri so v bližnjih kalih sekali led, ki so ga nato poleti prodajali v Trstu. Lastniki gozdov so se ukvarjali še s prodajo lesa.
Otroci, ki so živeli na manjših kmetijah, so pogosto morali že zgodaj zapustiti dom in oditi s trebuhom za kruhom. Največkrat so si kot hlapci in dekle našli delo na bližnjih, večjih kmetijah. Fantje so najpogosteje pasli živino, dekleta so pomagala pri gospodinjskih opravilih.
Cilji učnega načrta
Življenje kmeta, ko je bilo res še vse domače
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci spoznajo da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
- učenci spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz)
3. razred:
SPO:
- učenci vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno
4. razred:
DRU:
- učenci spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem
5. razred:
NIT:
- učenec zna opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
