Kraške jame in brezna

Kraške jame in brezna

Kraške vodoravne in navpične votline

Kraške jame nastanejo, ko voda s kemičnim raztapljanjem širi razpoke v karbonatnih kamninah. Tako ustvarja vodoravne ali navpične votline. Navpične razpoke imenujemo brezna, vodoravne pa so jame.
Glede na prisotnost vode jame delimo na vodne jama in suhe jame.

Jame so podzemni rovi, ki jih poleg korozije – kemičnega raztapljanja apnenca – oblikuje tudi tekoča voda. Jame so zaradi geomorfoloških, geoloških, hidroloških, zooloških in botaničnih posebnosti pomembni objekti naravne dediščine.

Vodne jame so lahko ponorne ali izvirne. V ponorne jame voda ponikne in v njih teče naprej pod zemljo. Izvirne jame pa so tam, kjer voda izvira, priteče iz podzemlja na površje.

Suhe jame so tiste, kjer se je vodni nivo spustil pod nivo jame in voda teče v nižjih plasteh. Voda v jami ni več vidna.

V Sloveniji sta najbolj znani Postojnska jama in Škocjanske jame, sicer pa imamo po zadnjih podatkih več kot 12.000 jam.

ALI VEŠ?

  1. Kraške jame so nepopoln ekosistem, saj v njih ne rastejo zelene rastline.

Cilji učnega načrta

Kraške jame in brezna

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine) 

6. razred:

NAR:

  • učenci prepoznajo in poimenujejo najbolj zastopane kamnine v Sloveniji (apnenec, dolomit, lapor, fliš)

9. razred:

GEO:

  • učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije
  • učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«