Samo eden je mohant!
Bohinjski sir s posebnim vonjem in okusom
V Alpah, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Italiji, Švici, Avstriji in Franciji, se je skozi stoletja človek iz mleka svojih krav, ovc in koz naučil delati različne vrste sira. Siru rečemo tudi “belo zlato Alp”, saj so ljudje z njim trgovali in si z zaslužkom pomagali pri preživetju.
V Julijskih Alpah poznamo več vrst sirov, prav poseben in podoben nobenemu drugemu je bohinjski sir – mohant. Znanje o njegovi izdelavi je vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Mohant je mehki sir s posebnim vonjem. Marsikdo reče, da ne diši ali da celo smrdi. A vendarle je čisto posebna specialiteta, ki ga nekateri sladokusci kljub vonju močno ljubijo. Razlog za njegovo posebnost je način izdelave, ki spada med najstarejše sirarske postopke. Podobnih je v svetu zelo malo.
Mohant je mehki sir s posebnim vonjem. Marsikdo reče, da ne diši ali da celo smrdi. A vendarle je čisto posebna specialiteta, ki ga nekateri sladokusci kljub vonju močno ljubijo. Razlog za njegovo posebnost je način izdelave, ki spada med najstarejše sirarske postopke. Podobnih je v svetu zelo malo.
Tradicija izdelave se med bohinjskimi sirarji prenaša iz roda v rod. Izdelujejo ga iz surovega kravjega mleka. Pri izdelavi drugih vrst sira dodajajo tako imenovane “sirarske kulture”, pri mohantu dodatkov ni. Vsi mikroorganizmi, ki sodelujejo pri njegovem okusu, so iz mleka.
Zori namreč v anaerobnih pogojih. To pomeni, da je mohant med zorenjem neprodušno zaprt in zrak ne more do njega. Pri tem se sprošča plin amonijak, ki smrdi.
Ljubitelji mohanta si ga namažejo na kruh, dobro se obnese tudi kot sestavina drugih jedi. V Bohinju iz njega izdelujejo celo sladoled!
ALI VEŠ?
- Poleg značilnega vonja ima mohant tudi rahlo pikanten okus, ki je odvisen od krme krav in kakovosti mleka. Najboljši je iz mleka krav cik – avtohtone pasme krav v Julijskih Alpah.
Cilji učnega načrta
Samo eden je mohant!
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
GOS:
- vsebine: živila - mleko in mlečni izdelki
- učenci razvrščajo živila v skupine glede na hranljive snovi
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
GOS:
- učenci razdelijo beljakovinska živila glede na izvor
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
BIO:
- učenci spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
