Utrdba in spomenik na Predelu
Spomenik padlim avstro-ogrskim vojakom
Vir: Wikipedija
Že v rimskih časih in v srednjem veku je čez prelaz potekala pomembna trgovska pot. Prvo trdnjavo so začeli graditi, še preden je avstrijski cesar Franc I. napovedal vojno Francozom. Zasnovana je bila v obliki pravilnega četverokotnika in ob prihodu Napoleonove vojske leta 1809 slabo opremljena. Dokončana je bila zgolj zgornja osrednja trdnjavska zgradba.
Napoleonovi vojaki so trdnjavo napadali iz dveh smeri, a poveljnik von Hermannsdorf se ni hotel predati. Večina avstro-ogrskih vojakov je v boju umrla. Ostale so Francozi zajeli, trdnjavo pa požgali. Utrdba je bila povsem uničena.
Dve desetletji kasneje je bil pripravljen predlog za gradnjo nove trdnjave na isti lokaciji. Načrtovana je bila v celoti zidana utrdba z visokimi nasipi in močnejšo oborožitvijo. Gradnjo so pospešile novonastale družbene razmere. Leta 1848 je bil zgrajen nov kompleks dveh trdnjav, ki so ju kasneje spremenili v vojaško skladišče.
Istega leta je dal cesar Ferdinand I. pod zgornjo trdnjavo postaviti znamenito litoželezno skulpturo ranjenega leva v spomin Johannu Hermannu von Hermannsdorfu in hrabrim vojakom, ki so padli v bojih leta 1809. Na omenjeno bitko opozarjata tudi nagrobnik, prislonjen ob steno trdnjave, in skupna grobnica padlih, ki so jo avstro-ogrski vojaki uredili leta 1916.
Grobnica je bila leta 1995 obnovljena.
Cilji učnega načrta
Utrdba in spomenik na Predelu
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZGO:
- učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
