Škocjanske jame – raziskovalni izziv že od antike!
Zgodovina raziskovanj Škocjanskih jam
Škocjanske jame ležijo na krasu, kjer voda s pronicanjem v apnencu ustvarja raznolike oblike. Za kras so značilni kraški pojavi, kot so polja, jame, vrtače, uvale, škraplje in žlebiči ter brezna. Nekateri pojavi so površinski, drugi nastajajo v podzemlju.
Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah izvirajo že iz 2. stoletja pred našim štetjem. Tudi Valvasor opisuje ponor Reke in njen podzemeljski tok. V devetnajstem stoletju so pričeli z načrtnimi raziskavami Škocjanskih jam, saj so iskali vodo za oskrbo mesta Trst.
Vir: Wikipedija
Vir: Wikipedija
Jamarji so se sistematičnega raziskovanja jame lotili po letu 1884. Postopoma so prodirali vse globlje v podzemlje in odkrili osupljiva čudesa. Premagali so najtežji, šesti slap na Reki, odkrili Martelovo dvorano in dosegli breg Mrtvega jezera. Svoja raziskovanja so leta 1904 zaključili z odkritjem Tihe jame, do katere so po 60 metrov visoki steni priplezali štirje domačini.
Sto let ni bilo nobenih večjih odkrij in raziskav. Le kaj se skriva za sifonom pred Mrtvim jezerom? Dva slovenska jamarja sta leta 1991 preplavala zaliti del rova in odkrila nove velike rove s podzemeljsko reko in jezeri.
ALI VEŠ?
- Škocjanske jame so označene že na najstarejših tiskanih zemljevidih.
- V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih več kot 12.000 jam.
Slovar
- SIFON: del rova ali kraške jame, ki je do stropa zalit z vodo
Cilji učnega načrta
Škocjanske jame – raziskovalni izziv že od antike!
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja)
9. razred:
GEO:
- učenci ob zemljevidu, slikovnem gradivu in klimogramih opiše značilnosti reliefa, podnebja in vodovja dinarskokraških pokrajin Slovenije
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
