Iskanje
Dnevi evropske kulturne dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine

Zavedanje o raznolikosti in bogastvu evropske kulturne dediščine

Vsako leto konec septembra in v začetku oktobra v 50 evropskih državah potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), med njimi je od leta 1991 tudi Slovenija. V teh dneh številni muzeji, galerije in druge ustanove pripravijo različne prireditve, festivale, predstavitve, ekskurzije, predavanja in mnoge druge dogodke.
Kakšna je naša (skupna) tradicija, kateri so tradicionalni dogodki in običaji? Kakšne so tradicionalne jedi?

Cilj dnevov kulturne dediščine je dvigniti zavedanje o raznolikosti in bogastvu evropske kulturne dediščine. Organizatorji vsako leto izberejo posebno skupno temo, ki ji vsaka država prilagodi dogodke in prireditve. Dnevi niso namenjeni le učenju o dediščini, ampak spodbujajo razmišljanje o zgodovini – tako naši državni, kot skupni evropski.

Narava in kulturna dediščina sta zelo prepleteni. Naravno dediščino nam oblikuje narava, kulturno dediščino so ustvarjali naši predniki in jo ustvarjamo tudi mi sami. Naloga vseh nas je, da znanje in zavedanje o kulturni dediščini, kulturno krajino ter neokrnjeno naravo prenašamo na naslednje generacije.

Več o vsakoletnem dogajanju po Evropi najdete na www.europeanheritagedays.com.

ALI VEŠ?

  1. Slovenija je ena od držav pobudnic in ustanoviteljic Dnevov evropske kulturne dediščine.
  2. Vsako leto zanimive delavnice, predavanja in druge dogodke pripravijo tudi v Infocentru Triglavska roža na Bledu.

Cilji učnega načrta

Dnevi evropske kulturne dediščine

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«