Iskanje
Naravna dediščina

Naravna dediščina

Neprecenljivi darovi narave

Narava je neprecenljiva dobrina, ki je vse okoli nas. Naravo kot dediščino prenašamo iz roda v rod. Bo neokrnjena ostala tudi za naše potomce? Za njeno varovanje moramo poskrbeti vsi!

 

Narava nam vsak dan znova ustvari nov čudež. Živalski ponočnjaki se ob prvih jutranjih sočnih žarkih skrijejo v svoja bivališča, na svetlobo pokukajo dnevne živali. Cvetlice zjutraj razprejo svoje cvetove, čebele pridno nabirajo cvetni prah. Voda neutrudno teče po bližnjem potoku. Gorski vršaci se lesketajo v svetlobi. Izmenjujeta se dan in noč. Dan za dnem … milijone in milijone let.

V predindustrijski dobi je imel človek majhen vpliv na naravo. Z razvojem je človek začel hitreje in intenzivneje črpati in krčiti naravne vire – vodo, prst in les.

 

S svojim načinom življenja je človek začel neizbežno posegati v naravo.
Pojavila so se prizadevanja za ohranjanje in varovanje okolja in naravnih bogastev ter vseh oblik življenja.
Naravna dediščina je bogastvo narave – žive in nežive narave.

 

To so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi ter drugi vredni pojavi in sestavine narave, naravnih območij, ekosistemov, krajin in oblikovanih narav. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, kraški pojavi, jame, soteske, ledeniki, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki, reke, morska obala, rastlinske in živalske vrste, življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava …

Nekatera območja ali posamezni deli so zaradi svoje izjemnosti tudi zavarovana in jih zato še posebej skrbno varujemo.

S prizadevanji za ohranjanje narave so pojavili tudi zakonsko določeni ukrepi in usmeritve varstva narave. Namesto izraza naravna dediščina so v slovenski zakonodaji uvedli nov izraz naravna vrednota.

 

A kaj je tisto, kar je vredno zaščititi? Kaj je redko, dragoceno, najlepše?

Pri merilih vrednotenja upoštevamo izjemnost, tipičnost, kompleksno povezanost, ohranjenost, redkost, ekosistemsko pomembnost, pričevalsko pomembnost in/ali znanstveno-raziskovalno pomembnost. 

Slovenija je dežela, polna naravnih biserov. Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju naše države.

V Naravovarstvenem atlasu Slovenije je zabeleženih 17.429 naravnih vrednot.

Tako je na primer kamniti obraz Ajdovska deklice zabeležen kot antropomorfna skalna oblika v steni Prisojnika (Prisanka), Bohinjsko jezero največje stalno naravno jezero v Sloveniji , naravna vrednota si rastišča narcis na travnikih in pašnikih na južnih pobočjih Golice, Vrata pa značilna ledeniško preoblikovana alpska dolina.

Mnoge opise naravnih vrednost najdeš tudi v Triglavski zakladnici. Le pobrskaj malo po straneh!

Naravne vrednote oziroma naravno dediščino lahko razlikujemo glede na njihove lastnosti. Ločimo:

  1. geološke naravne vrednote, fosili in minerali
  2. geomorfološke površinske in podzemeljske naravne vrednote
  3. hidrološke naravne vrednote
  4. zoološke naravne vrednote
  5. botanične naravne vrednote
  6. ekosistemske naravne vrednote
  7. drevesne naravne vrednote
  8. oblikovane naravne vrednote
  9. krajinska vrednote

ALI VEŠ?

  1. Naravne vrednote so označene s pentljo, ki ima 6 zank. Tri zanke prestavljajo neživi del narave (voda, zemlja, zrak), tri zanke pa živi del narave (rastline, živali in ljudje).

  2. Na spletni strani: Naravovarstveni atlas najdeš interaktivni geografski informacijski sistem, ki prikazuje podatke o naravovarstveno pomembnih območjih Slovenije.

  3. Namesto izraza naravna dediščina so v slovenski zakonodaji leta 1999 uvedli nov izraz naravna vrednota.

Cilji učnega načrta

Naravna dediščina

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

4. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

ŠPO: 

  • učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine

5. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

ŠPO:

  • učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine

6. razred:

ŠPO:

  • učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine

NAR:

  • razvijanje stališč in odnosov:
  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi

7. razred:

NAR:

  • razvijanje stališč in odnosov:
  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

ŠPO:

  • teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine

8. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere

GEO:

  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

ŠPO:

  • teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
  • Učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate

GEO:

  • učenci opišejo prizadevanja in ukrepe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

ŠPO:

  • teoretične vsebine: varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«