Iskanje
Štirne, domačije, mlini, kali, rudniki...

Štirne, domačije, mlini, kali, rudniki...

Kulturna dediščina v Parku Škocjanske jame in Biosfernem območju Kras

Na širšem območju parka Škocjanske jame je človek dokazano prisoten že več tisoč let. Zgradil je domačije, postavil vodnjake, kopal premog, mlel moko, žagal les … in pri tem v sožitju z naravo ustvaril svojevrstno kulturno dediščino.

Pokrajina na območju parka Škocjanske jame je privabljala človeka že od pradavnine in je izredno bogata z arheološkimi najdišči in drugo kulturno dediščino.

Škocjan je starodavna naselbina, ki je ime dobila po sv. Kancijanu. Slednji je bil velikokrat zavetnik krajev ob vodnih tokih, izvirih in ponorih. Njemu je posvečena tudi škocjanska cerkev. Vas danes skoraj sameva. Eden od najpomembnejših objektov v vasi je bil vodnjak. Navadno je bil vodnjak ali štirna vrezan v skalo, vanj pa se je stekala deževnica z okoliških streh.

Znotraj Parka Škocjanskih jam leži tudi naselje Betanja. V njem lahko občudujemo Betančevo domačijo, ki ima značilno kritino iz kamnitih plošč škrl. To izjemno težko kritino so si lahko privoščili le bogati kmetje. Z njo so navadno prekrili stanovanjsko poslopje.

 

Betančeva domačija je kulturni spomenik.

Ob dolini reke Reke je včasih stalo več gradov in graščin. Grad Školj ali Neukoffel pri Famljah pri Divači je bil srednjeveški grad, od katerega so zdaj ostale samo še ruševine. Na gradu Prem v bližini Ilirske Bistrice je svoj dom našla stalna muzejska razstava, v kateri obiskovalci spoznajo pestro zgodovino doline reke Reke.

Na delu Biosfernega območja Kras lahko ponekod občudujemo kraške hiše. Ena od njih je Škrateljnova domačija v Divači, kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. 

Po vaseh je moč opaziti vodnjake, štirne in kale, ki vsi pričajo o tem, da je voda dragocena dobrina.

Ob Veliki vodi – kot so tudi imenovali reko Reko – je svoj čas stalo kar nekaj mlinov in žag. Danes je za obiskovalce lepo urejen Hodnikov mlin v Ilirski Bistrici. 

Verjeli ali ne, a v teh krajih so v preteklosti celo kopali premog! Posebne vrste tehniška dediščina so ostanki rovov in upravnih stavb v Famljah.

 

Slovar

  • ŠTIRNA: vodnjak

Cilji učnega načrta

Štirne, domačije, mlini, kali, rudniki...

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZGO:

  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

ZGO:

  • izbirna tema: PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM: vsebine: Arheološka najdišča na Slovenskem

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Foto galerija Park Škocjanske jame