Skalni plezalček
Ptičji skalni lepotec z rubinastimi perutmi
Avtor fotografije: Matej Gamser
Skalni plezalček (Tichodroma muraria)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Skalni plezalček je malce večji ptič, ki zraste do 17 centimetrov. Po zgornji strani je siv, trebuh je za odtenek temnejši. Grlo ima poleti črne barve, pozimi pa je perje na tem mestu sive ali bele barve. Ima črn rep z belo obrobo in črne peruti z belimi lisami.
Za gnezdenje si izbira različne skalne razpoke in jame vse od nižin do 3000 metrov nadmorske višine, kjer je dovolj prostora in vlage. Samica znese 4 bela jajca s črnimi pikami. Nekje po 18 dneh se maja ali junija izvalijo mladiči, ki čez dobre tri tedne poletijo iz gnezda.
Skalni plezalček se hrani z žuželkami, pajki in drugimi nevretenčarji. Ne hrani se s semeni! Da najde hrano, se jeseni spusti v nižje predele.
Cilji učnega načrta
Skalni plezalček
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenec prepozna najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- Učenec spozna nekatere živali in rastline,
- spozna, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...),
- ve, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.
3. razred:
SPO:
- učenec spozna živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
