Iskanje
Kraška ovca ali istrska pramenka

Kraška ovca ali istrska pramenka

Avtohtona slovenska pasma ovce

Istrijanka, primorska ovca, istrska pramenka, ovca surove volne … vse to so imena za avtohtono slovensko pasmo kraške ovce.
Kraška ovca oziroma istrska pramenka je avtohtona pasma ovce v Sloveniji, ki so jo vzgojili na območju Krasa in Istre.

Ovčarji jo imenujejo tudi istrijanka, primorska ovca in tudi ovca surove volne, saj je njena volna groba in ima temne lise – pramene.

Istrska pramenka je razmeroma velika ovca z dolgimi in močnimi nogami. Zraste do 70 centimetrov v višino in svojo polno velikost doseže pri starosti treh do štirih let. Teža istrske pramenke se giblje med 60 in 75 kilogrami, samci lahko dosežejo tudi do 95 kg.

Na splošno so pramenke slabo poraščene z volno, po trebuhu in nogah so celo gole. Istrska pramenka ima ozko glavo s štrlečimi ušesi. Samci – ovni imajo dobro razvite rogove. Mladiče imajo enkrat na leto – spomladi, največkrat eno jagnje.

Za kraško ovco so značilne črne lise in pike po celem telesu. Nekatere imajo veliko črnih pramenov na svetli podlagi, nekatere pa temnih lis sploh nimajo.
Istrsko pramenko gojijo predvsem zaradi mleka, iz katerega izdelujejo različne vrste sirov, sirotko, skuto in jogurte.

ALI VEŠ?

  1. V Sloveniji imamo štiri avtohtone pasme ovc. To so istrska pramenka, jezersko-solčavska ovca, belokranjska pramenka in bovška ovca. Bovška ovca je tudi ena od likov Triglavskega narodnega parka.

Cilji učnega načrta

Kraška ovca ali istrska pramenka

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

5. razred:

NIT:

  • učenci znajo opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev

9. razred:

GEO:

  • učenci ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo o možnosti kmetijske dejavnosti v različnih predelih Slovenije

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografije

Avtorica: Vida Rezar