Kulturni spomeniki v Parku Škocjanske jame in kraška hiša
Spoznajmo Park Škocjanske jame z učnimi listi
Učni list
Kraška hiša je navadno obsegala pritličje in nadstropje, spodaj se je nahajala shramba, v zgornjem delu pa enotni bivalni del.
Najpomembnejša značilnost kraške arhitekture je, da je bila grajena iz kamna in zidana brez malte. Tudi okvirji oken v nadstropju so iz kamna. Hiša je navadno pokrita s tankimi kamnitimi ploščami, ima tudi dimnik. Prav tako pa je značilnost kraške arhitekture v tem, da so nakloni streh bolj položni.
Marsikatera hiša zgrajena v okolici Krasa ima tudi manjša okna, skozi katera poleti ne pride preveč vročine. Značilna je tudi pokrita terasa pred vhodom – baladur. Ob hiši je še štirna, vodnjak za zajeto kapnico.
Preveri svoje znanje s pomočjo učnega lista o kulturnih spomenikih v Parku Škocjanske jame in kraški hiši. Klikni TUKAJ.
Cilji učnega načrta
Kulturni spomeniki v Parku Škocjanske jame in kraška hiša
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
5. razred:
DRU:
- učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti, in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino
6. razred:
GEO:
- učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
- učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
- učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski
7. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografije
Foto galerija Park Škocjanske jame