Iskanje
Arheološka zapuščina Škocjanskih jam

Arheološka zapuščina Škocjanskih jam

Podzemne jame nekoč sveti prostori

Človeška in živalska okostja, kupi orožja, železni predmeti iz časa, ko železo v Evropi še ni bilo splošno uveljavljeno … Arheološka odkritja na območju Parka Škocjanske jame razkrivajo, da je skrivnostni svet jam že od nekdaj privlačil naše prednike.

Da bi razumeli, kako zanimiv je bil ta skrivnostni košček sveta ljudem v daljni preteklosti, se moramo obrniti k arheologiji. Škocjanske jame so sistem mnogih jam, ki niso vse dostopne današnjim obiskovalcem.

V preteklosti so ljudje v marsikateri jami pustili sledi svojega življenja in delovanja.

Med najpomembnejša najdišča na tem prostoru sodijo Tominčeva jama, Mušja jama, grobišče pod Brežcem in  Skeletna jama. A to je le delček, saj je na tem območju več kot 30 arheoloških najdišč. Večina od njih je jamskih.

Najdbe dokazujejo, da so ljudje v preteklosti podzemne prostore dojemali kot svete prostore.

V Tominčevi jami so našli predmete in grobove, ki kažejo na obredni pomen te jame.

V Mušji jami so našli veliko količino orožja, ki je bilo namerno razlomljeno in delno stopljeno v ognju. Orožje je v jamo prišlo iz različnih delov Evrope. Gre za predmete, najbrž del vojaških plenov, ki so bili skozi stoletja darovani podzemnim božanstvom.

Arheologi lahko glede na značilnosti predmetov določijo tako njihovo starost kot njihov izvor.

V grobiščih so našli železne predmete iz časa, ko železo v Evropi še ni bilo množično uveljavljeno! Takšne najdbe dokazujejo, da je imel Škocjan v prazgodovini pomemben položaj tako za lokalno prebivalstvo kot za ves evropski prostor.

 

Arheoloških najdb niso našli samo v jamah, ampak na celotnem območju Parka Škocjanske jame ter Biosfernega območja Kras in porečja reke Reke. Večtisočletna prisotnost človeka na tem območju je pustila izjemne arheološke ostanke, ki jim težko najdemo primerjavo.

Svoje znanje o arheologiji lahko TUKAJ preveriš s pomočjo učnega lista.

 

ALI VEŠ?

  1. V Skeletni jami so našli bronasto posodo – situlo iz 4. stoletja pred našim štetjem. Na njej je vrezan najstarejši napis v Sloveniji, ki je zapisan v venetski pisavi.

Cilji učnega načrta

Arheološka zapuščina Škocjanskih jam

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

7. razred:

ZG:

  • učenci opišejo glavne arheološke najdbe iz različnih obdobij prazgodovine na tleh današnje Slovenije

navezava na izbirno temo: PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM

  • vsebine: Arheološka najdišča na Slovenskem in Od spodmolov in jam prek kolišč do gradišč

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

 

Fotografija

Foto arhiv Park Škocjanske jame