Iskanje
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

Dom visokodebelnih jabolk, temnoškrlatnega teloha, čebelarja ...

Visokodebelni sadovnjaki, bukovi gozdovi, temnoškrlaten teloh, metulj lastovičar, barvita ptica čebelar, orhideje, bober, gradovi Podsreda, Pišece, Kunšperk in grad Bizeljsko, reke Sotla, Bistrica in Gračnica … vse to in še več povezujemo z biosfernim območjem Kozjansko in Obsotelje.
Vzdržna raba naravnih virov, kmetovanje brez okolju škodljivih snovi, trajnostni turizem ter sobivanje človeka in narave so tu v ospredju.

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje je veliko 947 km². Nahaja se med rekami Savo, Savinjo in Sotlo ter povezuje 11 občin, to so: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče.

Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij programa Človek in biosfera, ki je pod okriljem organizacije UNESCO, sprejeta leta 2010.

Vsako biosferno območje je razdeljeno na 3 območja. Osrednje območje biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje zajema celotno zavarovano območje Kozjanski park, zato v njem prevladujejo naravovarstveni cilji. Na robnem območju s cilji podpirajo varstvo v osrednjem območju, na prehodnem ali vplivnem območju potekajo tudi gospodarske in druge dejavnosti.

Na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka živi okrog deset tisoč prebivalcev. Prepletajo se različne pokrajine: predalpski gozdnat svet, gričevje in ravninsko Obsotelje.

Kulturna krajina je posejana s številnimi cerkvami, kapelicami, gradovi, hišami in gospodarskimi objekti.

Ko pomislimo na Kozjansko, pomislimo na jabolka.

V sadovnjak lahko danes posadimo nizka drevesa, ki zelo hitro obrodijo. Vendar ta drevesa nimajo dolge življenjske dobe in so dostikrat zelo dovzetna za škodljivce.

Ena od najboljših okoljskih praks biosfernega območja je zato oživljanje travniških visokodebelnih sadovnjakov.

Ti na eni strani ohranjajo biodiverziteto in so dom številnih ogroženih vrst, na drugi strani pa omogočajo samooskrbo in predelavo v produkte, kot so suho sadje, sok, sadna vina, žganje in drugi sadni izdelki. 

Kozjanski park je s svojo razigrano krajinsko razgibanostjo in izjemno biotsko pestrostjo obiskovalcu zanimiv v vseh letnih časih: spomladi s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s parkovnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z mirom. Vabi tudi pregovorno dobra in odprta »kozjanska duša«.

Cilji učnega načrta

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

1. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

2. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

3. razred:

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

4. razred:

NIT:

  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

NIT:

  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

7. razred:

NAR: razvijanje stališč in odnosov:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje

GEO:

  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        

  • Biosferno območje Kras         

  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     

  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

Fotografija

Foto in video arhiv Kozjanski regijski park