Jugozahodna slovenska reka Reka je največja in najdaljša ponikalnica v Sloveniji. A njeno porečje pred njenim izginotjem v globine zemlje je znano tudi kot dolina mlinov in žag.
Reka ima majhen padec, zato je bila odlična za gradnjo jezov in mlinov. Mlinarji so želeli kar najbolje izkoristiti moč vode, zato so za regulacijo vodnega toka del vode do svojega mlina speljali po umetnih kanalih, imenovanih mlinščice. Po prehodu Reke na apnenčasta tla pri Gornjih Vremah, kjer je voda rada zbežala v podzemlje, so luknje v strugi mašili z lesenimi gredami, kamenjem in vejami. Večkrat jim jo je zagodla visoka voda, ki je uničevala mlinska kolesa in mehanizme, zalivala mline in rušila jezove. Zaradi pogostih poplav so v prvi polovici prejšnjega stoletja mlini začeli propadati.
Danes nas na obstoj mlinov in žag na reki Reki marsikje spominjajo le še ruševine, a nekaj jih je vendarle obnovljenih in si jih je mogoče ogledati. Pa preverimo nekatere od njih.
Do nedavnega je bil lepo ohranjen Dujčev mlin v divaškem naselju Škoflje, kjer so še ne tako dolgo nazaj za okoliške kmete mleli žito. Deloval je vse do leta 1986.
V občini Divača si je v naselju Vremenski Britof mogoče ogledati obnovljen mlin na Žagarjevi domačiji. Pri Žagarjevih ne spreglejte niti žage, 100 let stare električne napeljave in ene redkih hidroelektrarn na Reki.
V vasici Smrje v občini Ilirska Bistrica stoji Novakova domačija z mlinom. Hiša je iz leta 1856, mlin in žaga pa sta bila postavljena že prej. Zaradi pogostih poplav Novakova hiša stoji malce dlje stran od reke. Do mlina ob strugi je speljan kanal – mlinščica. Na drugi strani kanala je nekdaj stala tudi žaga.
Hodnikov mlin z žago v Ilirski Bistrici se je ohranil do danes. Stari mlin so postavili že v 17. stoletju, novejšega pa v 19. stoletju, nad njim pa so si uredili tudi stanovanje. Hodnikov mlin je veljal za drugega največjega v Ilirski Bistrici. Lastnik Hodnik je šel v korak s časom in leta 1935 namestil dve vodni turbini, eno za pogon mlina in drugo za žago. Še preden mu je uspelo postaviti valjčni mlin, so po drugi svetovni vojni mlin nacionalizirali. Mlin je obratoval do leta 1970. Lastniki so ga odprli za javnost in uredili manjšo etnološko zbirko.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
5.razred
DRU:
6. razred:
GEO:
7. razred
GEO:
8. razred
GEO:
9. razred:
GEO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
Biosferno območje Julijske Alpe
Biosferno območje Kras
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Galerija Park Škocjanske jame; Tina M. Valenčič