Kaj nekaj tu cveti?
Sprehodite se z nami čez travnik.
Spoznali boste ripečo zlatico, navadno ivanjščico, travniško kaduljo, pravi ranjak, njivsko grabljišče, črno deteljo, vrednikov jetičnik, mali škrobotec, cipresasti mleček, sončece ali popon, vzhodno kozjo brado, šmarnice, dišeči salomonov pečat, dolgolistno naglavko, ozkolistni trpotec in gnezdovnico.
Če boste pozorni na takšne podrobnosti pri pestri paleti travniških cvetic, ki rastejo v Bohinju, bo vsak vaš sprehod postal prava raziskovalna dogodivščina.
Cilji učnega načrta
1. razred:
SPO:
- učenci primerjajo živa bitja in okolja v katerih žive
- učenci prepoznajo značilna okolja v bližnji okolici šole in doma
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju (obiskovanje travnika, vrta, parka...v različnih obdobjih)
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci iščejo, odkrivajo, opazujejo živa bitja v njihovih okoljih; v širši okolici šole, doma in v učilnici
- učenci urejajo gojilnice in opazujejo ter negujejo rastline in živali v njih
- učenci opazujejo in primerjajo slike ter filme živali in rastlin iz zelo različnih okolij, tudi okolij iz drugih delov sveta (življenjska okolja v ožji in širši okolici šole in živa bitja v njih (travnik, vrt, sadovnjak, vinograd, gozd, park, kmetija)
3. razred:
SPO:
- učenci razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje (noč – dan, letni časi)
- učenci znajo opisati in razlikovati značilna okolja v Sloveniji ter živali in rastlina v njih (park, travnik, gozd, sadovnjak, polje idr.)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
- učenci razumejo pomen oprašitve in oploditve
- učenci spoznajo, da nekatere rastline živijo v sožitju z glivami ali bakterijami
7. razred:
NAR:
- učenci primerjajo zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov (na primer gozd, naravni travnik, morje, celinske vode, mokrišče, jamski ekosistem)
- učenci spoznajo primere antropogenih ekosistemov (npr. njiva, sadovnjak, gojeni travnik, vinograd itd.) in proučujejo biotsko pestrost v bližnjih naravnih in antropogenih ekosistemih
- učenci spoznajo pomen sožitja med nekaterimi rastlinami in glivami
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Projekt Life Naturaviva – Biodiverziteta umetnost življenja
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Fotografija
Foto arhiv Triglavskega narodnega parka