Zlatorogovo kraljestvo
Triglavski narodni park
V osrčju Triglavskega narodnega parka se bohoti Triglav – najvišja slovenska gora in gora, po kateri je naš edini narodni park tudi dobil ime. Zlatorogovo kraljestvo je veliko skoraj 840 kvadratnih kilometrov in leži v osrčju Julijskih Alp.
In ravno voda je tista, ki se v našem narodnem parku pokaže z mnogimi obrazi. Prepoznamo jo kot potoček, slap, reko, ledeniško jezero ali mlako. Voda je tista, ki raztaplja apnenec – najpogostejšo kamnino naših Alp. Ob tem ustvarja značilne kraške oblike kot so škraplje in žlebiči.
Svoj dom je tu našlo okoli 7000 živalskih vrst – mnoge od njih so avtohtono slovenske. Vidimo lahko gamse, muflone, kozoroge, srne, planinske orle, divje peteline … V zavetju gora najdemo pisano rastje z 19 vrstami endemičnih rastlin. Nekaj cvetlic nosi ime prav po Triglavu: triglavska roža, triglavski dimek, triglavska neboglasnica in triglavski svišč.
Triglavska roža je tista, ki jo povezujejo s pripovedko o Zlatorogu. Tu so doma še številni drugi miti in legende. Ajdovska deklica otožno zre v dolino s sten Prisojnika, pod Hudičevim mostom teče čudovita Mostnica, velikan Ledenec se še vedno skriva v svojem skalnatem zatočišču, iz katerega na dan privreta Martuljkova slapova.
Neizbrisen pečat so tu pustili ljudje. Na vrhu Triglava kot trden temelj slovenstva stoji Aljažev stolp. Na območju Triglavskega narodnega parka so prebivalci zgradili številne cerkve, gradove in trdnjave. Ljudski običaji in šege nas opominjajo, kako je človek tu živel in še živi v sožitju z naravo.
Triglavski narodni park je zaradi svojih naravnih posebnosti in lepot posebej zavarovano ozemlje. Zavarovani so narava, značilne stavbe in spomeniki. Za zavarovano območje veljajo posebna pravila, ki jih predpisuje zakon. V njem je zapisano, kje poteka meja parka, kdo za park skrbi in kakšne so naloge uslužbencev.
Za gibanje po parku veljajo tudi pravila vedenja:
- Spoštujmo navade in način življenja domačinov.
- Bodimo tihi, da ne bomo vznemirjali živali.
- V narodnem parku ničesar ne puščajmo in ne odnašajmo ničesar razen lepih spominov.
- Gorsko cvetje je najlepše na svojih rastiščih, zato naj tam tudi ostane.
- Odpadke odnesimo s seboj.
- Pse vodimo na vrvici.
- Parkovne poti so namenjene pohodnikom, vožnja s kolesi po njih ni dovoljena.
- Na poti sledimo oznakam na stebričkih in markiranim potem.
- Vozila puščajmo na za to označenih mestih.
A v mislih imejmo, da smo v domovanju gamsa, kozoroga, planinskega orla in na rastiščih planike, triglavske rože in zoisove zvončice vendarle samo gostje!
Cilji učnega načrta
Zlatorogovo kraljestvo
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
5. razred:
DRU:
- učenci spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja
NIT:
- učenci znajo utemeljiti pomen trajnostnega razvoja
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
7. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja
NAR:
- razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
8. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
- učenci razložijo svojo vlogo in vlogo drugih pri zagotavljanju trajnostnega razvoja
BIO:
- učenci ozaveščajo nujnost trajnostnega razvoja in razumevanje družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
9. razred:
GEO:
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
- učenci opišejo prizadevanja in ukrepe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
- učenci ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti
BIO:
- učenci ozaveščajo nujnost trajnostnega razvoja in razumevanje družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
- učenci razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej problematiki
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
