Habitati na Kozjanskem
Suhi travniki, mokrotni travniki, travniški sadovnjaki in gozdovi
Avtor slike: savaparks.eu
Najvišji, predalpski predeli Kozjanskega parka dosegajo nadmorsko višino med 600 in 1000 metri. To so področja Vetrnika, Oslice in Bohorja. Travnikov na tem območju ne gnojijo, prevladuje enkratna košnja in jesenska paša. Na travniku je prava zakladnica žive narave, ki svojo podobo tekom sezone tedensko spreminja.
Na tem območju Kozjanskega travnik ni samo travnik, temveč so tu tudi posamezna drevesa, grmišča ter mejice. Med rastlinami naš pogled pritegnejo številne kukavičevke oziroma orhideje - prstaste kukavice, kukovičnik, volčji jezik, pilovec … Pogoste so kranjska lilija, navadni kosmatinec, arnika in endemična opojna zlatica v družbi clusijevega svišča. Na travnikih raste tudi panonska detelja in hladnikov grintavec.
Dokaj pogost navzkrižnolistni svišč gosti zavarovano vrsto metulja sviščevega mravljiščarja. Med več kot tisoč znanimi vrstami metuljev na tem območju so tudi številni travniški postavneži.
Pestrost suhih travišč lahko doživimo, če se sprehodimo po naravoslovni učni poti Travnik, ki poteka okoli vrha Vetrnika (708 m) v istoimenskem naselju Vetrnik.
Kmetje na tem območju vzdržujejo tradicionalno kmetijsko krajino. To pomeni, da ni intenzivne rabe; ni temeljite in sistematične obdelave, dobiček je večinoma manjši.
Pod njimi se navadno pase živina ali se kosi trava.
Sadne vrste v takšnem sadovnjaku so jablane, hruške, slive, marelice, češnje ... Visokodebelne sorte so bolj odporne na bolezni in škodljivce, kar pomeni, da ni potrebna uporaba škropiv in gnojil. V teh sadovnjakih živijo nekatere redke in ogrožene vrste ptic. Tu gnezdijo vijeglavke, pogorelčki, veliki skoviki in rjavi srakoperji. Hranijo se s tu prisotnimi žuželkami – mravljami, kobilicami, metulji in hrošči. Več TUKAJ.
Brez opraševalcev ne bi bilo sadja. Tu živijo tudi čebele samotarke, med njimi na primer vrsti rdeča in rogata dišavka. V pomoč jim na Kozjanskem postavljajo tako imenovanje žuželčje hotele. Podobne pomoči so deležne tudi pikapolonice in strigalice, ki prav tako pripomorejo lastniku, da v jeseni obere obilen in zdrav pridelek sadja.
Največkrat so to bukovi gozdovi, poleg bukve tu rastejo še hrast, jelka, javor, bodika, tisa, blagajev in dišeči volčin ter širokolistna in bodeča lobodika.
V gozdu niso samo drevesa. V podrastju rastejo tudi orhideje, kot so močvirnica, črni in temnoškrlatni teloh, navadna jarica, ter oba zvončka – mali navadni zvonček in kronica.
Morda se zdi malce nenavadno, a tu živi tudi gams. Med živalmi naj omenimo še navadnega polha, med pticami so pogosti srednji detel, sova kozača, belovrati muhar in črna štorklja, bolj pri tleh pa najdemo še hrošča rogača in alpskega kozlička. Več o pticah v kozjanskih gozdovih TUKAJ.
Na območju bisofernega območja Kozjansko in Obsotelje najdemo tudi mokrotne travnike. Redke močvirnate zaplate ponujajo življenjski prostor orhideji močvirski kukavici, praproti z imenom kačji jezik ter travniško gnezdečim ptičjih vrstam, kot so kosec, repaljščica in kobiličar. Med številnimi vrstami metuljev opazimo močvirske cekinčke, med kobilicami pa mokriščno tleskavko.
Cilji učnega načrta
Visokogorska jezera v Triglavskem narodnem parku
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
7. razred:
NAR:
- učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje rečnih dolin
9. razred
BIO:
- učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja
GEO:
- učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
