V gorskem svetu Triglavskega narodnega parka uspevajo le vrste in osebki, ki se jim uspe podrediti ostrim razmeram. Na soški strani parka zgornja gozdna meja ne presega 1600 m nadmorske višine. Najvišje segajoča drevesna vrsta je bukev, ki ji ustreza podnebje z dovolj oblačnosti in padavin, a ne seže tako visoko kot na primer smreka in macesen. Naj kot zanimivost omenimo, da so bile planote pred pojavom fužinarstva porasle z bukovimi gozdovi. V notranjosti in na severu se v zgornjem pasu gozda bolj uveljavljata smreka in macesen, ki tvorita gozdno mejo na 1800 m nadmorske višine.
V okviru projekta GozdNega smo oblikovali infografike o podnebno odpornih gozdovih, negi gozda in aktivnem lastništvu. Namenjene so širši javnosti, predvsem pa bodočim lastnikom gozda